A čeprav se vam morda še ne zdi, da bi trenutni napori lahko vodili v veliko resnejšo izgorelost, to še ne pomeni, da niste na njenem robu. Na srečo nas naša telesa na nevarnost, v katero vodi naša preobremenjenost, opozarjajo že veliko prej.
Luknje v spominu
Pretiran stres povzroča tvorjenje stresnega hormona kortizola, kar pa lahko resno oslabi vaše sposobnosti pomnjenja. Če k vsemu stresu dodate še posledične težave s spanjem ali nespečnost, so luknje v spominu lahko še globlje in pogostejše. Vse, kar se torej naučite čez dan, se med spanjem shrani za poznejšo rabo. Če pa telesu ne zagotovite dovolj spanja in se v posteljo odpravite s povišano ravnjo kortizola, se omenjeni proces shranjevanja spominov prekine oziroma popači.
Dolgotrajno celjenje
Telo v normalnem stanju vse rane obravnava tako, da poskrbi za boj proti morebitnim bakterijam, ki lahko okužijo rano in otežijo celjenje. Telo pod stresom pa ima višjo raven kemikalije, ki se ji reče glukokortikoid in ki zavira imunski sistem, zaradi česar se celjenje ran upočasni. Zato se večkrat zgodi, da se v stresnih obdobjih pogosteje rahlo poškodujete. Ker se telo na poškodbe ne odziva enako učinkovito kot navadno, je opaznih in razvitih veliko več manjših poškodb, kot bi jih sicer sploh zaznali.
Prebavne težave
Prebavne težave v stresnem obdobju so precej pogost pojav. Stres namreč močno vpliva na krčenje črevesne stene, kar lahko razdraži našo prebavo. Srečujemo se lahko s težavami, kot so refluks, slabost, zaprtost ali driska.
Srbečica
Saj veste, kako se srbečica pojavi kot odziv telesa na kakršnekoli poškodbe ali tujke? Živčni končiči v koži takrat sprostijo kemične signale, imenovane nevropeptidi, ki možganom sporočajo, da s telesom nekaj ni v redu. Podobno je tudi, kadar je telo pod stresom. Stres sproža enako reakcijo, ki se izrazi kot vnetje in srbečica.
