Spanje je zelo pomembna funkcija organizma, ki močno vpliva na kakovost življenja nasploh. Ob tem je spanje skupno vsem ljudem in je nujno za preživetje. Njegova dolžina je individualna, delno je genetsko pogojena, delno pa nanjo lahko vplivamo. Odrasel človek tako v povprečju potrebuje od 7 do 9 ur spanja na noč.
O pomenu spanja in o nespečnosti, ki spada med globalne zdravstvene probleme, so govorili na okrogli mizi, ki jo je organizirala Krka, največje slovensko farmacevtsko podjetje in eno od vodilnih generičnih farmacevtskih podjetij na svetu.
Se tudi sami soočate z nespečnostjo, pa tega niti ne veste?
V kolikor zvečer težko zaspite, se ponoči pogosto prebujate in zjutraj prezgodaj zbudite, imate skoraj zagotovo težave z nespečnostjo. Pomembno je, da se težav zavedate, saj motnje spanja močno vplivajo na kakovost življenja nasploh. Posamezniki, ki se soočajo z motnjami spanja kot je nespečnost, se namreč pogosto zbudijo utrujeni in čez dan občutijo pomanjkanje energije in motivacije, morda celo napetost v mišicah in težave s koncentracijo.
»Ni toliko pomembno, koliko časa spimo, ampak bolj to, da se po prespani noči dobro počutimo, da čez dan ne čutimo zaspanosti in nimamo drugih težav. Dobra noč je torej tista, ko zaspimo manj kot 15 minut po tem, ko ugasnemo luči, se ponoči čim manjkrat prebudimo, zjutraj pa se zbudimo naspani in spočiti in lahko normalno opravljamo dnevne aktivnosti,« je na okrogli mizi poudarila evropska strokovnjakinja za somnologijo izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., specialistka nevrologije iz Centra za motnje spanja in budnosti, Klinični inštitut za klinično nevrofiziologijo, UKC Ljubljana.
Motnje spanja nimajo zanemarljivih učinkov
Motnje spanja predstavljajo dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni, kot sta možganska kap in srčni infarkt, ter presnovne bolezni, kot je sladkorna bolezen. Številne raziskave so potrdile, da pomanjkanje spanja zaradi dolgoletnega nočnega dela poveča tveganje za raka dojk, debelega črevesa in prostate. Če ponoči ne spimo, to lahko vodi celo v demenco.
Ali spite dovolj (dobro)?
Kakovosten in zadosten spanec je tisti, ki poskrbi za sprostitev in regeneracijo telesa, saj se takrat možgani umirijo in zapadejo v popolno mirovanje. Slednje je pomembno predvsem zato, ker v tem času potekajo koristni obnovitveni procesi, med katerimi se telo razstruplja, obnovijo pa se tudi telesna tkiva. Dobro naspan človek ima tako več energije, motivacije in koncentracije, njegovo telo pa je pripravljeno na nove podvige, ki sledijo čez dan.
Nekaj napotkov za doseganje kakovostnega in zadostnega spanja
- človeško telo je navajeno ritma, zato je pomembno, da se poskušamo čimbolj držati podobne ure uspavanja in prebujanja,
- pred spanjem se izogibamo pitju alkohola in energijskih pijač,
- pred spanjem se izogibamo uživanju težke in mastne hrane,
- pred spanjem se izogibamo kajenju,
- poskrbimo za optimalno temperaturo spalnega prostora, ki naj bo nekje med 16 in 21 stopinj Celzija,
- poskrbimo za prijeten in zatemnjen spalni prostor,
- težave in skrbi poskušamo pustiti pred vrati spalnega prostora.
Raziskave so namreč pokazale, da je eden od pogostejših vzrokov akutne nespečnosti stres, ki je posledica različnih dejavnikov. »Spanje in stres sta tesno povezana. Kadar smo pod stresom, zvečer navadno premišljujemo o težavah, težko odženemo misli in potrebujemo več časa, da zaspimo. To je pogosto posledica anksioznega razpoloženja (tesnobe). V stresnih obdobjih je naš spanec tudi manj kakovosten, ponoči se večkrat prebujamo. Raziskave so pokazale, da je občasna nespečnost največkrat povezana s stresnim obdobjem (npr. menjava službe, veliko dela, izpitno obdobje, majhni otroci, zahtevni vsakodnevni izzivi), lahko pa se pojavi tudi ob menjavanju ure. Če se zaradi kratkotrajne nespečnosti ujamemo v začaran krog, se lahko razvije kronična nespečnost,« še opozarja izr. prof. dr. Dolenc Grošljeva.
Občasne težave tako občuti vsaka tretja oseba, več kot 10 % ljudi pa ima diagnosticirano kronično nespečnost. Tveganje za pojav nespečnosti se povečuje s starostjo in je pri ženskah dvakrat večje kot pri moških.
Nespečnost je težava, zaradi katere se ljudje vse pogosteje oglasijo tudi v lekarni, kjer pogosto povprašajo za nasvet, poudarja Alenka Koritnik Dular, mag. farm., iz Lekarne na Vidmu v Krškem. »Z občasno nespečnostjo se srečujejo predvsem posamezniki, ki imajo otroke, doživljajo stres na delovnem mestu in imajo naporen življenjski slog. Po napornem dnevu se težko umirijo, težko pridejo do mirnega in kakovostnega spanca, ki bi jim olajšal spopadanje z izzivi naslednjega dne. Do sedaj smo pri občasni nespečnosti ljudem dali napotke o pravilni higieni spanja, na voljo pa so bila samo zdravila rastlinskega izvora in prehranska dopolnila, ki jih je za optimalni učinek treba jemati neprekinjeno od 2 do 4 tedne. Pri ljudeh s kronično nespečnostjo se pogosto srečujemo tudi z neželenimi učinki tradicionalnih hipnotikov.«
Konec avgusta je Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto z izdelkom Noctiben Mea® dopolnila svojo ponudbo kakovostnih, učinkovitih in varnih zdravil brez recepta. Novo zdravilo je primerno za odrasle, ki se spopadajo z občasno nespečnostjo. Na slovenskem trgu je prvo in edino zdravilo, ki vsebuje zdravilno učinkovino doksilaminijev hidrogensukcinat. Ima številne dobre lastnosti – učinkuje hitro (že po prvem odmerku), deluje celo noč ter izboljša kakovost spanca in naslednjega dne.
Priporočeni odmerek za odrasle je polovica tablete do ena tableta na dan. Enkratni dnevni odmerek je treba vzeti zvečer, 15 do 30 minut pred spanjem, in ne sredi noči ali proti jutru oziroma podnevi. Po jemanju zdravila je treba spanju nameniti dovolj časa. Samozdravljenje je omejeno na 2 do 5 dni. Starejšim in bolnikom z ledvično ali jetrno okvaro se priporoča najmanjši odmerek. Kombinacija z alkoholom ni priporočljiva. Zaradi zmanjšane pozornosti je lahko vožnja ali uporaba strojev nevarna. Zdravilo je v lekarnah na voljo brez recepta.
* Besedilo obravnava zdravilo brez recepta. Pred uporabo zdravila natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.
