Poper je več kot začimba, in čeprav morda najprej pomislimo na tiste črne kroglice ali črni poper v prahu, poznamo tudi rdečega, belega in zelenega. Okusi so podobni, a še zdaleč ne moremo reči, da so enaki.
Črni, beli, zeleni ali rdeči?
Črni poper so nezrela zrna popra, ki svojo značilno barvo pridobijo s sušenjem. Po intenziteti pekočine tako črni poper spada v zlato sredino. Zeleni poper so prav tako nezrela poprova zrna, ki pa jih ne sušijo, temveč jih shranijo v slanici ali citronski kislini ter nato toplotno obdelajo. Zaradi tega ima zeleni poper v svojem okusu nekaj več svežine in arome. Beli poper so povsem zrela in olupljena semena črnega poprovca. Vonj je veliko ostrejši pa tudi pri ostrenju okusa jedi moramo biti previdni, saj je »malo več« hitro preveč. Mnogim tako izjemno oster in aromatičen okus ne ustreza.
Rdeči poper sploh ni poper
Ja, res je. Rdeče jagode ne zrastejo na drevesu ali grmu iste vrste, temveč gre za jagode nepravega brazilskega poprovca iz družine sumachgewächs. Rdeči poper od običajnega ločimo po precej bolj sladkobnem in aromatičnem okusu, vsebuje pa tudi številne vitamine (A, D, E in K), deluje razkuževalno ter pospešuje izločanje seča.
Segreje in očisti dihalne poti
Poper je odlična rešitev v času prehladov. Z njim začinimo juhe in druge jedi, tako nas bo hitro segrel ter hkrati očistil dihalne poti in telo na naraven način pripravil do potenja. Ne pozabimo omeniti, da je zelo močan antioksidant. Pospešuje prekrvitev, izboljšuje presnovo, povečuje apetit in ima izjemne protivnetne lastnosti. Spomnimo pa tudi, da ima izjemno vlogo pri izboljšanju prebavnega sistema, saj spodbuja izločanje prebavnih encimov in želodčnih sokov.
