Sezonski alergeni so prisotni le v določenem delu leta. Taki alergeni so pelod vetrocvetnih rastlin, ki se razmnožujejo tako, da veter prenaša cvetni pelod ene rastline do pestiča cveta druge rastline. Pelod je zato oblikovan tako, da je čim lažji, da ostane v zraku čim dlje časa in potuje čim dlje. Največ peloda je v zraku v suhem, sončnem in rahlo vetrovnem vremenu. Rastline, ki imajo lepe, pisane, dišeče cvetove, so žužkocvetne, oprašujejo jih žuželke in niso alergogene, saj ne oddajajo večjih količin peloda v zrak. V našem okolju je pogosta alergija na pelod trav, breze, leske in drugih dreves ter na plevele, denimo peline.
Cveti lahko že januarja
Čeprav je obdobje cvetenja odvisno od podnebja, je za večji del Slovenije začetek cvetnega obdobja nekaterih rastlin že januarja. Najbolj zgodaj začnejo cveteti nekatera drevesa, ki pa tudi hitro odcvetijo, trave cvetijo veliko dlje. Aprila najpogosteje povzročajo alergije pelodi drevesne skupine brezovk: breze, jelše, gabra, pa tudi leske. Njihovi botanični posredni sorodniki glede na strukturo cvetnega prahu so hrast, bukev, jesen, oljka in okrasne grmovnice, kot so španski bezeg, kalina, forzicija, jasmin. Maja so osrednji alergen pelodi trav, pa tudi že plevelov.
Pripravljeni in oboroženi
Obdobje s cvetnim prahom v zraku traja od konca februarja do zadnjega oktobrskega dela, poroča Huffing Post. Ne čakajte z obiskom alergologa, dokler vaši simptomi ne bodo že popolnoma neznosni. Zdravila začnite jemati zgodaj v sezoni, preden se alergija popolnoma razbohoti po vašem telesu. Bodite pozorni na rast popkov in ne čakajte, da se začnejo odpirati. Seveda je vse odvisno tudi od tega, na katere rastline ste alergični in kdaj cvetijo. Pri nekom lahko alergijo povzroča samo ena vrsta cvetnega prahu, lahko pa cvetni prah več vrst rastlin. Kako nepredvidljive so alergije, kaže tudi to, da se število vrst cvetnega prahu, na katere smo alergični, vsako leto spreminja.
