Vsaka vrsta telesne dejavnosti, ki zmerno pospeši srčni utrip, koristi tudi možganom. Sem spadajo plavanje ali hitra hoja (znana tudi kot nordijska). Strokovnjaki tega za zdaj še ne znajo pojasniti, a videti je, kot da telesna dejavnost pospeši dotok krvi v možgane in izboljša njihovo prekrvitev oziroma medcelično povezavo v njih. S tem največ pridobi področje spomina, domišljije in tudi sposobnost načrtovanja.
Postavimo stvari na glavo
Se spomnite, da ste kot otrok radi hodili ritensko? Tudi zdaj poskušajmo utečeno in običajno spremeniti v svoje nasprotje. Raziskovalci Duke University so razvili vrsto vaj, poimenovali so jih neurobics, ki izzivajo možgane tako, da jim spreminjajo običajno rutino. Možgani morajo sprejeti nov način mišljenja, v pomoč pa jim je vseh pet čutov. Če ste desničar – pišite z levo. Peljite se v službo po drugi poti. Zaprite oči in poskusite uganiti, kaj jeste.
Igrajte igrice
Več študij je pokazalo, da so videoigrice koristne, saj stimulirajo dele možganov, odgovorne za gibanje, spomin, načrtovanje in finomehanične spretnosti. So taki, ki trdijo, da redno igranje igric krepi edino in samo človekovo sposobnost igranja igric – kar morda drži, ampak le zakaj naj bi bila zabava namenjena le otrokom? Zabavajmo se tudi odrasli!
Vpliv glasbe
Zahvalite se mami, ki vas je silila k uram klavirja. Zgodnje igranje kateregakoli instrumenta se pozna za vse življenje. Zagotavlja namreč jasnejše mišljenje, ko smo starejši. Izkušnja z glasbo krepi tudi delovanje tistih delov možganov, ki nimajo z glasbo prav nič skupnega, denimo spomin ali načrtovanje. Poleg tega izboljšuje koordinacijo rok. In – nikoli ni prepozno, da začnemo!
Prijatelji
Bodimo odprti do ljudi. Pogovarjanje krepi in ostri mišljenje, pa najsi bo to v službi, doma ali družbi. Študije jasno kažejo, da družabnost zelo koristi možganskim sposobnostim.
Igra z imeni
Zmeraj ponovimo ime novega sogovornika – vsaj v glavi, če se da, pa kar v pogovoru. Ali pa imenu poiščimo rimo, najraje kaj zabavnega, denimo: Lana je zmeraj nasmejana.
