Sadež je v Evropo pripotoval iz srednje Afrike. Prvi zapisi, ki omenjajo lubenico, so stari okoli 5000 let. Nastali so v Egiptu, kjer so lubenice zelo cenili in jih polagali celo v grobnice. Danes veljajo za sadež, ki sploh poleti prijetno osveži, preprečuje dehidracijo in nas oskrbi s pomembnimi hranilnimi snovmi. Semena nas sicer velikokrat motijo, zato jih pogosto odstranjujemo in nato zavržemo. A v njih se skriva ogromno hranil, med drugim kalij, baker, selen, cink, kalcij, magnezij, zdrave maščobe in vitamini iz skupine B. Tudi sicer je lubenica vir vitaminov, med katerimi prevladujeta vitamin A, ki pomaga vzdrževati zdrav vid, in vitamin C, ki krepi imunski sistem, preprečuje poškodbe celic ter igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja zob in dlesni.
Vrste lubenic in vzgoja
Na tržnici ali v trgovini lahko izbirate med različnimi oblikami lubenic. Okroglimi, ovalnimi, z veliko semen pa tudi takšnimi brez njih, z različnimi odtenki mesa, rdeče, zelene, oranžne in bele barve. Pri nas najpogostejša sorta je z rdečo-rožnato barvo mesa in temnimi semeni. Po navadi prodajajo vukovarsko sorto, ki je olivno zelene barve ter ima plodove, težke v povprečju od 6 do 8 kilogramov in prijetno sladkastega okusa. Ta je primerna tudi za vzgojo na domačem vrtu. Če se odločite za vzgojo, izberite sončno mesto, zemlja naj bo peščena ali ilovnatopeščena, nikakor pa ne težka. Poskrbite, da bo bogata s hranili, zato ne skoparite z dodatkom zrelega komposta.
Namesto špinače - lubenica
Če otroci ne marajo špinače ali druge zelenjave in sadja, bogatega s kalijem, jim ponudite lubenico. Kalij je pomemben za pravilno delovanje mišic in živčnega sistema. Pomaga pa tudi pri ravnovesju elektrolitov in kislosti v telesu ter pri uravnavanju krvnega tlaka.
