Ti tudi najraje brskajo po tleh in nosijo umazane roke v usta. Ker pa gre za zelo nalezljivo bolezen, ki sicer ni huda (je pa za obolelega mučna), jo otroci v skupinah prenašajo drug na drugega. Obolevajo tako vrtčevski otroci kot šolarji v nižjih razredih.
Bolezen rok, nog in ust (BRNU) povzročajo kokseki (virus coxsackie), virusi A16 iz družine enterovirusov, pa tudi, manj pogosto, enterovirusi 71. Enterovirusi imajo samo eno verigo ribonukleinske kisline (RNK) in jim pravijo tudi picornavirusi (pico namreč pomeni majhen). Prisotni so po vsem svetu. Širijo se po fekalno-oralni poti, torej od fekalij v usta. Večina okuženih (okrog 90 odstotkov) ne kaže nobenih znakov bolezni. Lahko se pojavi samo povišana telesna temperatura. Poimenovanje coxsackie izvira iz mesta, kjer so ga najprej odkrili – v Coxsackieju v ameriški državi New York. Izbruhe so zabeležili na Kitajskem, Japonskem, v Koreji, Maleziji, Singapurju, Tajvanu, na Tajskem, v Vietnamu in Avstraliji. Zadnji izbruh v Avstraliji je trajal od decembra 2012 do maja 2013 (ko je tam poletje). Hospitalizirali so 119 otrok, pri katerih so zaznali vročino, brezvoljnost, nehoteno krčenje mišic in izpuščaje na koži. Čeprav virus bolje uspeva v vročem in vlažnem podnebju, kakor je videti po epidemioloških slikah, se lahko pojavi kjerkoli. V Evropi in s tem Sloveniji so okužbe pogostejše spomladi, poleti in zgodaj jeseni, ko je ozračje še toplo. Prav zdaj v nekaterih slovenskih vrtcih starše opozarjajo, da razsaja virus, ki povzroča BRNU.
Virusi povzročajo razjede
Obstajata dva serotipa virusov kokseki, ki povzročata večino klinično prepoznavnih simptomov. To sta tipa A in B. Virusi tipa A povzročajo razjede v grlu ter bolezen rok, nog in ust. Otroci dobijo boleče razjede v ustih in tudi po obrazu ter majhne rane na dlaneh in stopalih. Postanejo brezvoljni, utrujeni, tožijo zaradi slabega počutja, dojenčki jokajo, sprva na videz brez vzroka. Bolezen se pozdravi sama od sebe, zdravil zanjo ni. Vendar pa lahko stanje vzbuja skrb, če otrok nekaj dni ne je in tudi ne pije, ker mu oboje povzroča bolečine. Virusi tipa A povzročajo tudi razjede na mandljih in nebu v ustih, virusi tipa B pa povzročajo občasne poletne izbruhe vročine ter krče trebušnih in prsnih mišic. Podtipi obeh virusov lahko povzročajo hujše bolezni, na primer vnetje možganov, možganske opne, akutno paralizo mišic, vnetja srčne mišice, nabiranje tekočine v pljučih ali pa krvavitev v pljučih. Ti zapleti so na srečo zelo redki. Lahko se tudi zgodi, da otrok izgubi nohte na rokah in nogah. Toda to je le začasno
Prenos s slino in blatom
Otrok lahko dobi tudi izpuščaje na kolenih, komolcih in spodnjem delu hrbta. Lahko ima vse te znake, nekatere od njih ali pa sploh nobenega. Najbolj kužen je prvih sedem dni od začetka bolezni. Vendar pa lahko virus ostane v njem precej dlje, tudi tedne po tem, ko znakov bolezni ni več. Bolezen se prenaša s slino in blatom. Najboljša zaščita pred širjenjem je temeljito umivanje rok, kar velja tako za bolnega otroka kot za vse okrog njega. Posebej pomembno si je umiti roke po menjavi pleničke ali brisanju izcedka iz nosa. Otroku lahko olajšate težave z zdravilom proti bolečinam (vendar to ne sme biti aspirin). Priporočljivi so tudi sadni sladoledi, ki pa ne smejo biti kisli (kislina povzroča bolečine). Pijejo naj zeliščne čaje (a ne šipkovega), nekoliko ohlajene, saj tudi vročina povzroča bolečine. Še najvarnejše je, če otrok pije vodo. Če še ni povsem izgubil apetita oziroma je pripravljen kaj pojesti, mu dajte mehko hrano, ki naj bo le rahlo segreta. Dunajski zrezki ali pa ribje palčke niso priporočljivi. Če ima mali bolnik vročino (več kot 38,5 stopinje Celzija), jo znižujte na običajen način.
Okužijo se lahko tudi odrasli
Po ameriških statističnih podatkih je eden od desetih okuženih odrasel človek oziroma najstnik, star nad 15 let. Ponavadi se to zgodi staršem oziroma tistim, ki skrbijo za bolnega otroka. Za okužbe so dojemljivejši odrasli z oslabljenim imunskim sistemom. Tudi pri odraslih je bolezen običajno blaga. Težava pa je v tem, da je zdravniki pri njih pogosto ne prepoznajo, saj je ne pričakujejo. Če zboli odrasel človek, so znaki in potek bolezni podobni kot pri otrocih. Zabeležili so bolnika z virusnim meningitisom, ki so ga morali hospitalizirati. Še redkejši so encefalitis in paraliza, ki so običajno povezani z okužbo z enterovirusom 71.
Nasveti za preprečevanje širjenja okužbe
Roke si je treba (in bolnemu otroku tudi) pogosto umivati in od vseh v gospodinjstvu zahtevati dosledno upoštevanje higienskih ukrepov. Izogibati se je treba direktnemu stiku z izcedkom iz bolnikovega nosa, slino, blatom in vsemi telesnimi tekočinami bolnika. Ne sme se uporabljati istega jedilnega pribora kot bolnik oziroma ga je treba temeljito pomiti z vročo vodo in detergentom. Igrače, knjige, brisače in obleke bolnega morate strogo ločiti od tistih, ki pripadajo zdravim. Izogibati se je treba tesnim stikom, kot so objemanje in poljubljanje. Igrače in vse pripomočke, ki jih je uporabljal bolnik, je smiselno dezinficirati.
Kaj storiti, če ste zboleli
Oziroma kaj storiti, če je zbolel vaš otrok? Bistveno je, da je bolniku udobno, da mu blažimo bolečine, preprečujemo dehidracijo in okrepimo imunski sistem. Zamrznjene kocke kokosove vode bodo olajšale bolečine v ustih. Ker je jesti hrustljavo hrano preveč boleče, je bolniku najbolje postreči s hladno juho, da dobi hranila, ki jih potrebuje, in se lahko ubrani virusov. Po obroku naj si usta dobro spere. Izogibati se je treba začinjenim in kislim jedem. Tudi nekatere vrste sadja so preveč kisle (agrumi) in lahko povzročijo bolečino. Dobro je tudi grgranje (žvrkljanje) kokosovega olja, kar pa pri majhnih otrocih ne pride v poštev. Priporočajo kopanje v vodi, v katero natresete magnezijevo sol, saj bo olajšala težave s kožo in pomagala razstrupiti telo. Bolnik naj v kopeli ostane čim dlje. Popije naj tudi nekaj (tople, ne vroče) kostne juhe, ki vsebuje kolagen, kar pripomore k zdravju kože. Prav tako svetujejo uživanje astragalusa, ki izboljša delovanje imunskega sistema in hkrati uničuje viruse. Kupite ga lahko v specializiranih trgovinah. Pomagala bosta ingverjev napitek in čaj rooibos. Nastrgano ingverjevo korenino (čisto malo) počasi kuhajte v dveh decilitrih vode 20 minut, potem odcedite in pustite, da se ohladi. Hladen napitek ponudite bolniku. Čaj rooibos pa naj bolnik pije po eno skodelico na dan. V pomoč so tudi naslednje rastline in pripravki iz njih: čajevec, ameriški slamnik, domač bezgov sirup in sladki koren.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja.
