Nemški zdravnik Ryke Geerd Hamer je študiral medicino, teologijo in fiziko na Univerzi v Tübingenu. Kot internist se je na kliniki ukvarjal z rakavimi bolniki in raziskoval, kako bi izboljšal zdravljenje. Tako je na primer razvil posebna skalpel in posteljo, ki izenačuje pritiske. Leta 1978 so mu ustrelili sina. Po 19 operacijah in 111 dnevih boja za življenje je umrl v očetovem naročju. Manj kot leto pozneje so dr. Hamerju odkrili raka na modih. Ker je vseskozi živel zdravo in nikoli ni bil resneje bolan, je posumil, da je prav dramatična in nenadna izguba sina sprožila bolezen. To ga je usmerilo na posebno pot znanstvenega raziskovanja. Kot primarij na kliniki je začel raziskovati zgodbe svojih bolnikov, ki so oboleli za rakom. Ugotovil je, da so tudi drugi rakavi bolniki pred pojavom bolezni doživeli zelo hud čustveni šok, ter po številnih preučevanjih zaključil, da se vsaka bolezen začne s čustvenim pretresom. Nepričakovan šokantni dogodek najprej povzroči t. i. lezijo v možganih, in sicer na točno določenem predelu. Prekinejo se sinaptične povezave, ki so jih poimenovali Hamerjeve lise. Prizadete možganske celice pošljejo električne in biokemične impulze v njim pripadajoči predel telesa in s tem povzročijo rast tumorja, degeneracijo tkiva ali prekinitev delovanja. Dr. Hamer je svoja odkritja poimenoval pet naravnih bioloških zakonov nove medicine.
Mark Pfister, s katerim smo se pogovarjali, si želi, da bi Hamerjeve ugotovitve prišle v javnost, saj ponujajo razumevanje, zaradi katerega lahko bolje poskrbimo za svoje zdravje. Pred kratkim smo v slovenščini dobili njegovo knjigo Bolezen je nekaj drugega, v kateri razlaga teorijo petih bioloških zakonov.
Na hitro bi sicer zakone lahko razumeli, da zbolimo zaradi stresa (kar danes pogosto slišimo), vendar se Mark Pfister s tem ne strinja: »Stres je preveč posplošen izraz, biološki zakoni so precej natančnejši. Izraz stres pripada laičnemu govoru in stari psihosomatiki. Stres je lahko tudi pozitiven, ko smo vzhičeni ali razburjeni. Ko pa smo neposredno izpostavljeni stresnemu dogodku, ki zahteva od nas poseben telesni odziv, je ta smiseln, saj nam omogoča preživetje. Če nam grozi, da nas bo povozil avtomobil, je smiselno skočiti stran.«
O bolezni v knjigi piše v navednicah, saj je zanj le rezultat; ni ne dobra in ne slaba. To razloži z mehanizmom strahu pred tem, kaj se bo zgodilo. Telo bo sprožilo proces na nosni sluznici, da bi bolje zaznavalo informacije v prostoru z vonjem. Ko vidimo, da se ne bo zgodilo nič hudega, se pomirimo, a zaradi zatekanja nosne sluznice se bo zamašil nos, začel izločati sluz in se nato počasi vrnil v normalno funkcijo. Če smo slabe volje, ker smo se prehladili, pomeni, da nismo razumeli bioloških zakonov. »Ko začnem razumevati stvari s tega vidika, izstopim iz hipnoze diagnoz in bolezni. S tega vidika je medicinsko znanje drugačno od klasičnega medicinskega pojmovanja, razlikuje se tudi od alternativnih zdravljenj. Tako alopatska kot komplementarna medicina se borita proti neki bolezni oziroma obolenju. Drugače je, če razumem, zakaj pride do prehlada.«
Ali vidite podobnost s kitajsko medicino, kjer prav tako razmišljajo bolj celostno?
Tudi Kitajci ne pojmujejo bolezni kot nekaj slabega. Opisujejo jo s tem, da imamo preveč janga ali jina, kar je naravno in normalno, da se soočimo s stresno situacijo, naš sistem pa se lahko začne vračati proti normalni harmoniji. Zdravnik akupunkturolog, ki ne pozna bioloških zakonov, bo želel uravnovesiti jin in jang v organizmu. Če ta isti zdravnik pozna biološke zakone, bo skušal to neravnovesje zgolj malenkostno uravnovešati, ker ve, da ima začasno neravnovesje biološki smisel za namene preživetja. To znanje je namenjeno temu, da ozavestimo, kaj se dogaja v našem organizmu. Če ima katerikoli strokovnjak s kateregakoli področja to znanje, lahko svoje veščine uporabi precej učinkoviteje.
V nasprotju z alternativnimi metodami zdravljenja vi ne ponujate rešitve, saj tudi v knjigi še vedno napotite bolnike k zdravniku …
V programu šolanja smo zelo jasni in strogi. Od študentov zahtevamo, da najprej ocenijo stanje. Če je urgentno, je treba klienta napotiti k zdravniku. Naše znanje nam omogoča zgolj to, da razumemo, zakaj prihaja do težave. Pred iskanjem vzroka pa se moram posvetiti urgentni situaciji. Če bi bilo v prometni nesreči udeleženo večje število ranjenih, je treba najprej začeti triažni postopek, potem pa spraševati, kdo je kriv.
Kdaj nameravate odpreti šolo v Sloveniji?
Že to jesen bodo imeli študentje na voljo material za osnovni seminar, ki se opravi na spletu, v naslednjem letu pa bo stekel prvi letnik.
Za koga je to znanje najpomembnejše – za ljudi ali zdravnike?
Namenjeno je uporabnikom, ki želijo odgovorno stopiti na pot zdravja in razumevanja tega, kaj se z njimi dogaja. S tem znanjem lahko vsak posameznik vzame vajeti življenja v svoje roke in si izbere pot za svoje zdravje. Ravno tako je to znanje namenjeno profesionalcem, strokovnjakom s področja zdravja, ki lahko z njim svoje veščine učinkoviteje uporabljajo. Zdravniki, ki so opravili to izobraževanje, so na koncu rekli, da so dobili občutek, da je lepo opravljati poklic zdravnika. Ker vedo, kaj delajo, in lahko na preverljiv način preverijo, kaj se je organizmu zgodilo. Veliko srečo imam, da lahko podajam znanje, v katero ni treba verjeti. Vsakomur, ki pride na terapevtski kolokvij ali šolanje, dam orodje, s katerim lahko vsak preveri, ali stvar deluje. Lahko je to otrok s pljučnico ali pa zdravnik, ki ga zanima postopek za bolnika z vnetjem mehurja.
Rekli ste, da lahko vsak takoj preveri učinke. Kakšno orodje je to?
Nekatere stvari je mogoče preveriti. Na primer – k meni pride nekdo s prehladom, ki ga muči vso zimo. Prepričan je, da je vzrok mraz, zato deluje preko strahu, ker ne pozna zakonov biologije. Vso zimo se zato ščiti pred mrazom in se ga boji. Če mu uspem pokazati, da se je prehlad začel kot posledica anksioznega stanja, ne pa mraza, se lahko naslednjič v mrazu sleče in ne obleče. Videl bo učinek in to preveril. Če je nekdo prepričan, da dobi vnetje mehurja zaradi delujoče klime, bo dobil pekoč občutek med uriniranjem vsakič, ko se sprosti. Ko enkrat razsloji svoje prepričanje in uvidi, da ni klimatska naprava kriva za vnetje mehurja, lahko postavi meje, se usmeri in preveri, kdo je krivec.
Ali je torej vedno problem v nas?
Tako je. Dokler ohranjate prepričanje, da je klima tista, zaradi katere zbolevate za vnetjem mehurja, boste imeli težave, ker to doživljate kot invazijo.
No, ampak ljudje zbolevajo tudi takrat, ko jih ni strah – na primer zaradi okužene vode! Ne boste vendar rekli, da je tudi to posledica njihove anksioznosti?
To je nekaj drugega in tega ne smemo mešati z okužbami. Tudi če se nekdo poškoduje z ostrim predmetom, je to nekaj drugega.
Ali pričakujete, da bo to znanje sprejela tudi uradna medicina?
Smo tik pred tem, da se bodo odprli programi znotraj obstoječih univerzitetnih programov, več o tem pa vam, žal, še ne morem povedati.
