Poletni jedilnik ima namreč dve plati – dobro in slabo. Treba je pač najti zdravo razmerje med njima.
SLABŠA PLAT POLETNEGA JEDILNIKA
Sladoled je verjetno prva stvar, na katero pomislite, ko se spomnite na poletno hrano. Redkokdo sladoleda ne mara in poleti ga brez slabe vesti pojemo veliko. Veliko preveč. Sladoled namreč vsebuje tako sladkor kot nasičene maščobe, in kadar si ga privoščimo, po navadi ne ostanemo pri eni kepici, ampak si privoščimo dve ali celo kar sladoledno kupo z dodatki. Si predstavljate poletne počitnice brez kalamarov? Verjetno ne. A poudariti je treba, da so lignji že na splošno najbolj mastni in kalorični predstavniki morske hrane, če pa upoštevamo še nasičene maščobe, ki jih doda cvrtje, in tatarsko omako, je jasno, da pogosto hranjenje z njimi ne bo prineslo dobrih rezultatov. Poletje je tudi čas piknikov in čas, ko pojemo ogromno hrane z žara.
Poletnim večerom dodajo piko na i. So pa tudi tisti, ki verjetno najhitreje povrnejo težko izgubljene odvečne kilograme. Zamenjajte jih z osvežilnimi ledenimi čaji.
DOBRA PLAT POLETNEGA JEDILNIKA
Pečena koruza ob ognju s prijatelji – tudi to so poletni spomini. In če koruzi ne dodamo masla ali drugih dodatkov, je visokovlakninska in nizkokalorična hrana, ki povrhu ne vsebuje glutena. Lubenice, melone in podobno sadje so prav tako kot sladoled zaščitni znak poletja. In če se vam že zahoče kaj sladkega, priporočamo, da izberete lubenico. Več kot devetdeset odstotkov lubenice sestavlja voda, zato je odlična za rehidracijo v vročih dneh in poleg tega je odličen vir likopena, ki pripomore k zdravju kože, kar je v vročih in sončnih poletnih dneh več kot dobrodošlo. Sadna solata je poleti veliko pogosteje na jedilniku kot čez leto, tudi zato, ker je poleti na voljo veliko več sadja. Je osvežilna in hranilna, zlasti če vanjo vključite več vrst sadja.
