Pred začetkom predvolilne dirke so v bitko že krenili mediji, ki se deklarirajo kot ideološko desni, s preverjeno strategijo ustvarjanja moralne panike z vkomponiranjem vsega nezaželenega v zgodbe o sivih komunističnih eminencah, murgelskem bunkerju, stricih iz ozadja, udbomafiji, jugomenedžerjih in podobnih skovankah, ki vedno krvoželjno prežijo na glavo povprečnega, pridnega Slovenca in mu želijo samo in izključno slabo.
Ob tem si seveda ne gre zatiskati oči, da na drugem ideološkem polu že pripravljajo strategijo, kako liberalnega Slovenca prepričati, da je zanj največja grožnja Janez Janša in je glas za protikandidata nujno zlo, da se prepreči vzpon princa teme, ki s Trstenjakove obvladuje vse, tudi slehernega spletnega komentatorja. V tekmi, kjer je dovoljeno povezati nepovezana dejstva v (često) absurdne resnice, ne govorimo o medijskem poročanju, ampak o odkritem propagandnem vojskovanju, katerega ključni cilj je ustvarjanje moči, in ne iskanje resnice. Kot rečeno, so odkriti predvolilni spopad načeli nekateri desni mediji.
PRAVI KANDIDAT?
Glede na to, da Ljudmila Novak (trenutno) ne ustreza profilu pravovernega desničarja, javnost še vedno čaka na objavo imena čistokrvnega kandidata z desne. Nekaj časa sta se v medijih pojavljali tudi imeni Romana Tomc in Eva Irgl.
Primer Slavko Bobovnik
Po njihovih informacijah naj bi Slavko Bobovnik vstopil v predsedniško tekmo in poskušal s pomočjo pozabljenega Gregorja Golobiča in nikoli pozabljenega večnega komunista Milana Kučana s prestola izriniti Boruta Pahorja, ki je kljub lastni komunistični preteklosti v vlogi predsednika države vedno užival vsaj tiho podporo desničarskih medijev in politikov. Mediji špekulirajo, ali se bo Bobovnik pojavil kot kandidat stranke SMC, ki je seveda prav tako povezana z murgelskimi botri, in mu zato ne bi bilo treba zbirati pet tisoč podpisov državljank in državljanov. Tako naj bi že izvedli raziskavo Episcentra, ki naj bi Bobovnika uvrščala na tretje mesto. In o Bobovnikovi kandidaturi naj bi vse vedel že Miro Cerar. Tako naj bi Kučan in Golobič začela podpirati Bobovnika, saj naj bi podpora Marjanu Šarcu začela upadati. In kmalu naj bi se razjasnilo vse, a je do takrat mogoče potrditi le, da je Slavko Bobovnik trenutno na dopustu.
Primer Marjan Šarec
Župan Kamnika po zadnjih raziskavah uživa relativno visoko priljubljenost med volivci, še pomembnejše pa je za nekatere medije to, da ustreza profilu Kučanove psihološko-propagandne dejavnosti. Kamniški burkež naj bi imel močno podporo stricev iz ozadja, ki se shajajo prav v murgelski kamniški podružnici, nad katero bedi nihče drug kot nekdanji partijski šef. Šarca povezujejo s Kučanom tudi zaradi udeležbe na partizanskih proslavah in domnevne podpore Zveze združenj borcev za vrednote NOB, kar pa so v združenju že zanikali. Kakorkoli, s Kučanom ali brez, nekdanji šaljivec, ironično, napoveduje konec zabave na predsedniškem položaju.
Primer Ljudmila Novak
Trenja na parlamentarni desnici so se sicer pojavila že v preteklosti, vendar je tako odkrit napad na predsednico Nove Slovenije presenetil marsikoga, tudi med desnimi simpatizerji. Po mnenju propagandne mašinerije naj bi bila v bistvu Ljudmila Novak tista, ki jo zares podpira Milan Kučan. Druženje na Škrabčevi domačiji in intervju za Mladino sta bila namreč dovolj za sklenitev tajnega paradoksalnega pakta med kristjani in tistimi, ki sledijo mantri, da je religija opij ljudstva. Čemu nesmisel? Ravno zato, ker je kombinacija tako zelo neverjetna, je namreč zelo verjetna.
Pri kovanju uspešnih in učinkovitih zarot je najpomembnejše to, da jih ni mogoče povsem potrditi ali zanikati, zato ostajajo v polju neznanega in so uporabne za večno recikliranje. Umetnik Arjan Pregl je ob vsem tem na svojem twitter računu zapisal: »V desnih medijih berem, da bo mogoče tudi Bobovnik kandidiral. In da za njim stoji Kučan. Da ima več možnosti kot Ljudmila Novak, za katero stoji Kučan. Da pa manj kot Marjan Šarec, za katerim stoji Kučan. Vse bolj se mi zdi, da so idejo, ki je bila do sedaj rezervirana za Jezusa, prenesli še na nadnaravno bitje iz Murgel.«
