Preverite, h katerim boleznim je nagnjena določena krvna skupina.
Če imate krvno skupino A
Zakaj je več krvnih skupin? Odločilno vlogo ima pri tem najverjetneje evolucija. Nekatere krvne skupine so namreč povezane z določenimi boleznimi.
Antigeni na rdečih krvničkah uravnavajo sproščanje hormonov, zato naj bi bili tisti s krvno skupino A nagnjeni k višji ravni stresnega hormona kortizola v telesu. Znanstvene raziskave kažejo, da imajo prav tako 20 odstotkov višjo možnost za razvoj raka v trebušni votlini (trebušna slinavka) in levkemije kot skupini 0 in B ter povečano tveganje za srčna obolenja. Bolj so podvrženi tudi malariji in kozam. Imajo pa tudi prednost – njihova kri manj privlači komarje!
Če imate krvno skupino B
V Sloveniji je približno 40 odstotkov ljudi s krvno skupino A, 38 odstotkov z 0, 15 odstotkov z B, redko skupino AB ima približno 7 odstotkov ljudi.
11 odstotkov več možnosti imate za srčna obolenja kot skupina 0, kažejo raziskave. Harvardska študija je dokazala, da imajo ženske s krvno skupino AB ali B povišano tveganje za razvoj raka na jajčnikih – toda za skupino B to dejstvo ni samo črno. Imajo namreč mnogo več telesu prijaznih bakterij, kar jim na splošno koristi.
Če imate krvno skupino AB
Ljudje s to krvno skupino imajo za 23 odstotkov povečano možnost za srčna obolenja kot tisti s skupino 0. Prav tako se pri nosečnicah dvakrat pogosteje pojavlja preeklampsija. Nevrološka študija je pokazala tudi, da imajo tisti s skupino AB kar 82 odstotkov več možnosti za razvoj kognitivnih težav – težav s spominom, jezikom, pozornostjo – kot druge skupine. Raziskovalci domnevajo, da je za to odgovoren faktor VII za strjevanje krvi.
Če imate krvno skupino 0
Ta krvna skupina je univerzalni krvodajalec, vendar bolniki s krvno skupino 0 lahko sprejmejo samo kri iste skupine.
To pomeni, da nimate niti antigenov skupine A niti B na rdečih krvničkah. Verjetneje boste dobili razjedo in kolero, toda manj nevarnosti je za raka trebušne slinavke in malarijo kot druge skupine. Žal pa je skupina 0 pravi magnet za komarje, dvakrat bolj kot tisti s skupino A.
V Sloveniji je približno 40 odstotkov ljudi s krvno skupino A, 38 odstotkov z 0, 15 odstotkov z B, redko skupino AB ima približno 7 odstotkov ljudi.
