Prvi primerek tigrastega komarja, katerega naravni habitat je sicer tropski deževni gozd, smo v Ljubljani odkrili že pred desetletjem, trenutno pa se soočamo s stabilnimi populacijami, je povedal Tomi Trilar, vodja kustodiata za nevretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije.
PRVIČ OPAŽENI ŽE 1. APRILA
Prvi primerki letos so bili opaženi 1. aprila, zaradi slabega vremena je sledila odsotnost vrste, te dni pa tigraste komarje spet opažajo. Zaradi nadlegovanja tigrastega komarja je težko posedeti na balkonu ali delati na vrtu brez uporabe zaščitnih sredstev. Njegovemu razvoju zadostujejo že trije decilitri vode, vrsta pa se zaradi številnosti ploda kljub slabi mobilnosti uspešno širi.
OČISTIMO LUŽE
Če jih ne želimo v svojem okolju, je treba preventivno očistiti čim več luž in mlak ter pospraviti navlako na vrtovih. Kritična območja so vulkanizerski servisi, ki avtomobilske pnevmatike hranijo na prostem, ter zbirališča vode na vrtovih. Trilar opozarja, da tudi zalivanje rastlin s postano vodo ni primerno, saj se v tovrstni tekočini tigrasti komarji razmnožujejo. Najbolj kritična območja v Ljubljani so pokopališča, vrtički za Bežigradom pa tudi toplarna v ljubljanskih Mostah, ker namakajo premog in tako ustvarjajo ugodne razmere za razmnoževanje.
KOMARJI NE MARAJO DIŠAVNIC
Rešitev Trilar vidi tudi v sprejemu predpisa, ki bi vulkanizerje zavezal k shranjevanju pnevmatik pod streho, prebivalci pa naj vodo zlivajo na travo in ne v kanalizacijo. Pripomogla bi tudi sanacija žlebov in kanalizacijskih jaškov, kjer voda zastaja. Zadnja stopnja za odpravo komarjev pa je uporaba dišavnic, denimo timijana, šetraja, bazilike, mete, melise, rožmarina in žajblja, ki odganjajo tigraste komarje, je še pojasnil Trilar.
