Včasih gremo pri higieni enostavno predaleč, saj v želji po čistoči in dišanju delamo več škode kot koristi. Preverite, na kaj morate biti pozorni in ali te napake delate tudi vi.
Prepogosto prhanje
Z milom s telesa spiramo naravna olja in jih navadno nadomeščamo z losjoni.
Osnova osebne higiene je vsakodnevno prhanje, saj z naših teles odstrani umazanijo in znoj ter odmrlo kožo. Problem pa je, da lahko prhanje, sploh če se prhamo večkrat na dan, poškoduje vrhnji sloj kože. Ta pa je zaradi tega bolj dovzeten za bakterije in vnetja. Kožne bolezni se največkrat pojavijo pri ljudeh, ki veliko časa preživijo v vodi. Tudi ko se namilimo, s kože odstranimo njena naravna olja. Tako se začne koža sušiti in postane razpokana. Zato ni potrebe, da si vsak dan namilite celotno telo, to storite le pod pazduhami, na genitalijah in podplatih.
Dotikamo se umazane tipkovnice in telefona ter nato umazanijo nevede prenesemo na obraz.
Uporabljate isti ščipalnik?
Pod nohti se nabira umazanija in med striženjem si poškodujemo obnohtno kožico. Vse to pa ostane na ščipalniku. S skupno uporabo ščipalnika se vse bakterije, ki so ostale na njem, prenašajo z enega družinskega člana na drugega. Še posebej velik problem je, če ima kdo glivično okužbo ter si nohte striže z istim ščipalnikom ali škarjicami kot drugi. Bolje je, da si kupite vsak svoj ščipalnik ali pa tega, ki ga uporabljate vsi, po vsaki uporabi razkužite z alkoholom.
Umivanje zob
Nekaj bakterij in umazanije je normalno, da imamo na stvareh, saj tako razvijamo odpornost. Tudi sterilno okolje je škodljivo.
Že od malih nog so nas učili, da si je treba zobe umivati dvakrat do trikrat dnevno. Kdaj naj bi si jih umivali, pa nam nihče ni omenil. Po jedi se sprožijo procesi razgradnje hrane, ki ščitijo naše zobe. Zaradi tega si takoj po jedi ni priporočljivo umiti zob, saj tako izperete vse koristne snovi in na zobeh se ne more ustvariti zaščitni sloj.
