Da bi svojim možganov naredili uslugo, niso potrebna prehranska dopolnila. Cassandra Barns, londonska nutricionistka, je objavila seznam šestih jedi, s katerimi je mogoče 'podžgati' možgane.
Losos
Mastne ribe, kot je losos, imajo veliko omega-3 maščobnih kislin, tudi dokozaheksaenojsko kislino (DHA). Ta ima protivnetne učinke in izboljšuje celične funkcije. Nezadosten vnos povečuje tveganje za koronarne bolezni in odpoved srca. Strokovnjaki jo povezujejo tudi z Alzheimerjevo boleznijo. DHA je namreč eden od ključnih dejavnikov normalnega delovanja živčnega sistema.
Losos ima nadalje tudi veliko vitamina B12, brez katerega ni zdravih živcev in možganskih celic.
Bučna semena
Hranljiva bučna semena so eden najboljših virov cinka, ki je bistvenega pomena za kognitivne sposobnosti, med drugim zmožnost mišljenja, učenja in razumevanja.
Zanemariti ne gre niti magnezija, ki ga vsebujejo – ta namreč živčnim signalom pomaga potovati po telesu, vključno v ter iz možganov.
Jajca
Rumenjaki so bogati s holinom, vitaminom podobno snovjo, potrebno za mielinske ovojnice, ki obdajajo živčna vlakna. Holin je pomemben tudi kot izhodna spojina za biosintezo živčnega prenašalca acetilholina, ki izdatno pripomore k učenju in pomnjenju.
Jajca so bogata tudi z B vitamini in železom, ki dobrodejno vpliva na živčni sistem in kognitivne sposobnosti.
Alge
Eno od osnovnih živil na Japonskem slovi po visoki vsebnosti mineralov, še posebej joda. Kot magnezij je tudi ta pomemben dejavnik pri blaginji živčnega sistema in možganov ter, kot cink, 'podpira' kognitivne sposobnosti.
Temna čokolada
Surova, čista različica kakava je bogata s flavonoli. Poleg visoke vsebnosti magnezija, železa in cinka so tudi pomemben antioksidant za možgane. Raziskave še kažejo, da uživanje takšnega kakava znižuje sistolični krvni tlak, enega od glavnih povzročiteljev infarkta in srčnih bolezni.
Borovnice
Še posebej koristne naj bi bile za možgane, da ostanejo čili tudi v jeseni življenja. Za to se imamo zahvaliti polifenolom, ki jih vsebujejo. Strokovnjaki so prepričani, da ti ščitijo pred oksidativnim stresom (vrsta kemičnega stresa, prisotnega v živih organizmih zaradi povečane količine potencialno škodljivih reaktivnih kisikovih zvrsti) in vnetji, ki lahko prispevajo k možganskim okvaram.
