Prehranska dopolnila in podobni izdelki so pogosto tudi vir tveganj za zdravje, čeprav jih večina uporabnikov jemlje kot varne oziroma neškodljive. Navsezadnje se premalokrat zavedamo, da lahko slovenskim proizvajalcem prehranskih dopolnil, ki jih je resnično malo (takih, ki imajo tudi proizvodnjo na slovenskih tleh), res zaupamo.
DOPOLNILA
Prehranska dopolnila so zgoščeni (koncentrirani) viri hranil ali drugih snovi, ki imajo hranilni ali fiziološki učinek, namenjena pa so dopolnjevanju običajne prehrane. Tržijo se v obliki tablet, kapsul, praškov, tekočin in drugih oblik, tako da se jih lahko uživa v odmerjenih majhnih količinskih enotah. V Sloveniji morajo biti prehranska dopolnila označena skladno s pravilnikom o prehranskih dopolnilih. Preverjanje sestave, označevanja in predstavljanja prehranskih dopolnil se izvaja z inšpekcijskimi pregledi pri proizvajalcih, uvoznikih in distributerjih. Skladnost in varnost izdelkov preverjajo tudi z analizami vzorcev.
NEŽELENI UČINKI
Ker pa ima lahko neko živilo ali snov v živilu kljub nadzoru pri posamezniku neželene učinke, so tovrstne povezave in projekti še dodatni ventil. Čezmeren vnos hranil v daljšem časovnem obdobju je namreč lahko škodljiv in vodi v neželene učinke ter je povezan prav s prehranskim vnosom prek prehranskih dopolnil ali obogatenih živil oziroma z njihovo kombinacijo. Za dvig ozaveščenosti in večjo informiranost uporabnikov, nosilcev živilske dejavnosti ter pristojnih ustanov v Sloveniji in Evropski uniji smo se ob koncu leta 2014 pridružili evropski povezavi, imenovani Nutrivigilanca. Povezava je namenjena prepoznavi novih tveganj, predvsem glede uživanja prehranskih dopolnil, obogatenih živil in novih živil.