Gripa in prehlad sta vsakoletna spremljevalca hladnejših dni. Mislite, da o tem že vse veste? Kje pa, spreminjanje virusov ostaja skrivnost celo za znanstvenike! Prav sposobnost virusov (in tudi bakterij), da se nenehno preobražajo, jih dela odpornejše in lažje nalezljive.
Profimedia
Ko se virus spremeni, človek proti njemu ni več odporen, pa čeprav je nedavno prebolel natanko tako virozo.
Poskrbimo zase!
Jejmo zdravo hrano (čim prej si začnite kupovati kislo zelje in ga jejte surovo!), privoščimo si dovolj spanja, vsak dan se gibljimo in zaužijmo tudi kakšen prehranski dodatek (vitamini, minerali). V domači lekarni vam bo zagotovo koristil izvleček iz ameriškega slamnika. Kozarec tople vode z limono naj bo vsak dan prva pijača, ki jo popijete. Tudi v hladnejšem času je pomembno, da človek dovolj pije – zlasti starejši ljudje to velikokrat pozabijo. Poleg vode bodo najboljši topli zeliščni čaji. Ne pozabite, da mora telo vsako pijačo(in hrano) najprej ogreti na telesno temperaturo, za to pa potrebuje energijo. Pitje mrzlih napitkov ga tako izčrpava.
Vsako leto znova se strokovnjaki odločajo, kako bodo sestavili cepivo proti gripi. Osnova za odločitev temelji na podatkih z drugega konca zemeljske poloble. Izkušnje namreč kažejo, da se navadno (spremenjeni) virusi pojavijo v vzhodni in jugovzhodni Aziji, zatem dosežejo Avstralijo in Novo Zelandijo, od tam pa Severno Ameriko in Evropo. Ko na primer vlada v Avstraliji sezonska gripa (od konca maja do oktobra), postaja precej jasno, kateri sevi virusov so prevladujoči. Tako lahko sestavijo najprimernejše cepivo. Vendar je res, da je to bolj kot ne ugibanje, ki temelji na verjetnosti. Nikoli ne morejo vnaprej zagotovo napovedati, kaj se bo zgodilo. Lani na primer cepivo ni bilo najbolje sestavljeno. Letošnje, tako pravijo Avstralci, je precej učinkovitejše.
Gripa naj bi bila letos milejša
Preverili smo torej, kaj se je dogajalo v Avstraliji, kjer se sezona gripe in prehladov prav zdaj končuje. V cepivu so deli naslednjih virusov: influence A/Kalifornija/7/2009(H1N1)pdm09, A Hongkong/4801/2014(H3N2), virus influence B Brisbane/60/2008, dodan pa je še četrti, B Phuket/3073/2013. Vse to so virusi, podobni tistim pred leti, vendar niso povsem enaki. Pogled v avstralsko sezono nam kaže, da je bila tam letošnja gripa (s prehladi vred) milejša, kot so jo napovedovali lani. Različni virusi gripe so prevladovali v različnih obdobjih. Največ bolnikov je bilo starejših (75 let in več), druga starostna skupina pa je prizadela otroke, mlajše od pet let. Pogosteje so zbolevali tisti že sicer slabšega zdravja. Prvo poročilo avstralske službe za spremljanje zbolevanja za gripo in prehladnimi boleznimi izvira s konca maja letos. Takrat je bilo gripe še malo, krožili pa so drugi mikrobi, ki so povzročali podobne znake kot pri gripi. Najpogosteje so bila prizadeta dihala. Pregledovali so tudi resnost primerov, kar so ocenjevali glede na število hospitalizacij in smrti, česar v začetnem obdobju ni bilo. Cepivo so ocenili kot primerno in učinkovito.
Dva prevladujoča virusa
V vseh naslednjih poročilih pa vse do zadnjega tedna v septembru ugotavljajo porast števila zbolelih, vendar ne enakomerno po vsej državi, ampak po posameznih regijah. Prevladovala sta virusa influence A H3N2 in H1N1. Vmes je bilo tudi precej bolnikov, ki so se okužili z respiratornim sincicijskim virusom, ki večini ljudi ni nevaren, ogroža pa nedonošenčke in bolne malčke. Sredi avgusta se je obema virusoma influence A pridružil tudi virus influence B. S številom zbolelih se je povečevalo tudi število resnejših primerov. Kljub temu pa Avstralci ocenjujejo, da je bila letošnja gripa (in prehladi) manj obremenilna kot lanska. To torej lahko napove, kaj se bo dogajalo pri nas. Američani so svojim starejšim prebivalcem svetovali, naj se ne cepijo čisto takoj na začetku sezone, ker se ne ve, kako dolgo bo cepivo učinkovito. Vendar so jim svetovali tudi, naj se vsekakor cepijo, ker so pač v večji nevarnosti za hujše zaplete. Najnevarnejši zaplet je pljučnica, ki lahko starejšega človeka tudi pokoplje, kar še posebej velja, če je tudi sicer bolan. Tudi pri nas naj bi se bolj ogroženi ljudje (bolni in starejši, delavci v zdravstvu in otroci) cepili. Za vse pa velja, da je treba čim bolj skrbeti za zdravje in imunski sistem.
Profimedia
bolezen
Za vse seve virusov oziroma za vse ljudi, ki zbolijo, je najpomembnejše pravilo, da bolezen preživijo v postelji. To je poleg cepljenja edini način, da se širjenje okužb zaustavi.
Vsi virusi gripe:
Svinjska gripa: Virusi influence A H1N1 so »zasloveli« leta 2009 s tako imenovano svinjsko gripo. Novi sev tega virusa naj bi izviral iz Mehike, vendar so pozneje ugotavljali, da je bil pravi vir v Aziji, čeprav to ni dokončno potrjeno. Je pa ta sev povzročil vsesplošno vznemirjenje, ker se je napovedovalo, da se lahko celo tako spremeni, da bo za veliko ljudi smrtonosen. Ugibajo tudi, da je na ameriško celino ta virus prišel z okuženim človekom. Namreč, na ozemlje Severne Amerike naj bi pripotoval s človekom, ki se je najverjetneje okužil na prašičji farmi.
Virus se prenaša kapljično, se pravi z izkašljanimi in izkihanimi kapljicami po zraku, lahko pa se prenese tudi z dotikom okužene površine (najpogosteje kljuke vrat). Da se virus lahko spremeni v smrtno nevarnega, so ugotavljali norveški znanstveniki, a na srečo se to ni zgodilo. Vendar pa je virus H1N1 že v preteklosti povzročil smrt pol milijarde ljudi po vsem svetu. To se je zgodilo tik ob koncu prve svetovne vojne, leta 1918. Šlo je za špansko gripo, ki je uničevala tkivo pljuč. Virus namreč napade celice v pljučih, kar povzroči preveliko spodbujanje imunskega sistema s sproščanjem citokinov v tkivo pljuč, to pa vodi v obsežno migracijo levkocitov na to mesto; posledici sta uničenje pljučnega tkiva in nabiranje vode v pljučih.
Bolnik težko diha in na koncu lahko tudi umre. Med zbolelimi je bila večina mladih odraslih ljudi. Znaki okužbe so sicer isti kot pri z drugimi virusi povzročeni gripi: visoka vročina, kašelj, zamašen nos, utrujenost, glavobol. Od okužbe do razvoja znakov mine do tri dni, bolezen pa traja od tri do sedem dni. Poleg protivirusnih zdravil bolniki večinoma dobijo pomoč za lajšanje znakov bolezni.
Hongkonška gripa: Drugi podtip, ki bo po vsej verjetnosti krožil tudi pri nas, je influenca A H3N2, ki sicer lahko napade ptiče, sesalce in tudi prašiče. Tudi ta virus se zlahka spreminja v različne seve. Tak sev je na primer sprožil znano hongkonško gripo (leta 1968 in 1969), ko je umrlo približno milijon ljudi. Ta virus prav tako napade dihala in je zelo nalezljiv. Prizadene ljudi šibkega zdravja, zelo mlade (otroke, mlajše od pet let) in starejše ljudi. Bolezen se kaže z izcedkom iz nosa, bolečim grlom, bolečinami v mišicah, oslabelostjo, vročino, zasolzenimi in rdečimi očmi ter izgubo teka.
Influenca B: Ta je redkejša, napade ljudi in tjulnje; virus zato mutira precej počasneje kot virusi tipa A. Najraje napade najstnike in šolarje. Znaki so enaki kot pri drugih oblikah bolezni: bolnika čisto izčrpa, da ni sposoben ničesar drugega kot samo počitka v postelji.
Profimedia
