Prikazi na spletni strani obcine.nijz.si so zbrani za vse občine, razen za zadnjo nastalo občino Ankaran.
Največ bolniških odsotnosti zaposlenih je v nekaterih občinah Štajerske in Koroške statistične regije. V slednji je tudi največ visoko tveganega opijanja oseb, starih 15 let in več. Po možganskih kapeh v starosti od 35 do 84 let prednjači Pomurje, kjer je tudi največ prekomerno prehranjenih otrok.
Ada Hočevar Grom z NIJZ je izpostavila, da na razlike v zdravju med drugim vplivajo socialno-ekonomski dejavniki, kultura in etnična pripadnost, sistem zdravstvenega varstva ter življenjski slog.
Kot je poudarila na predstavitvi projekta, so iz zbranih podatkov naredili izbor kazalnikov, ki so jih dali v posamezne skupine, in sicer, prebivalstvo in skupnost, dejavniki tveganja za zdravje, preventiva, zdravstveno stanje in umrljivost. Z njimi so želeli prikazati problematiko različnih populacijskih skupin, različne javno-zdravstvene izzive ter umestiti občino na socio-ekonomsko sliko.
NIJZ je za vsako slovensko občino pripravil tudi kratko publikacijo s prikazom ključnih kazalnikov zdravja, tveganega vedenja, preventivnih aktivnosti, ki so jim dodane aktualne javno-zdravstvene vsebine in kratek vsebinski opis zdravstvenega stanja v občini. Prikaz je po njenih besedah namenjen pregledu 35 ključnih kazalnikov zdravja v občini v primerjavi s slovenskim povprečjem. Zbrane so tudi tematske karte s prikazi kazalnikov.
Za lažje spremljanje podatkov in snovanje ukrepov na lokalni ravni so po njenih besedah razvili tudi spletno aplikacijo, kjer so poleg tabele kazalnikov zdravja tudi metodološka gradiva, tematske karte nekaterih kazalnikov ter članki.
Hočevar Gromova je poudarila, da želijo s tem prikazom zdravstvenega stanja spodbuditi različne deležnike na lokalni ravni, zlasti odločevalce, pri njihovih aktivnostih za promocijo in krepitev zdravja svojih prebivalcev.
Osebna zdravstvena izkaznica občin
Generalna direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec je dejala, da so s to publikacijo dobile občine svojo osebno zdravstveno izkaznico. Kazalniki so skrbno izbrani, metodološko preverjeni in kažejo celostno sliko zdravja slovenskih občin.
"Zdravje ni interes posameznika in zdravstvenega sistema, ampak odgovornost celotne družbene skupnosti, vključno z lokalno ravnjo. Zdravje krepimo, kjer živimo, zato je logična vključenost lokalne skupnosti," je dejala Gobčeva. Skupen cilj je po njenih besedah podaljševati zdrava leta, pri tem pa je ključno dobro usklajevanje in povezovanje številnih resorjev, strok in nevladnih organizacij, tudi na lokalnih ravneh.
