Bolje je, da ob pravem času pojemo hamburger kot ob nepravem basmati riž, poudarja sogovornik. V ajurvedi so prepričani, da le zdrava prebava omogoča zdravo življenje, zato slednji posvečajo veliko pozornost. »Zdrava prebava zagotavlja, da bodo vsa hranila, ki so bila zaužita s hrano, v celice asimilirana na pravilen način. Kadar prebava deluje pravilno, lahko naše telo proizvaja zdrava tkiva. Kadar pa je prebava slaba, postanejo tkiva telesa, kot so mišice, kri in živčni sistem, šibka in dovzetna za bolezni,« pojasnjuje dr. Manivannan Ramasamy B. A. M. S.
Naše prehranske odločitve igrajo osrednjo vlogo pri vzdrževanju zdravja.
Hamburger ob pravem času!
Ajurvedski koncept prebave pravi, da smo tisto, kar zaužijemo in prebavimo. Naše prehranske odločitve igrajo osrednjo vlogo pri vzdrževanju zdravja. Obstaja več vzrokov za prebavne motnje, večina pa je povezanih z našimi napačnimi dejanji in nepravilnim prehranjevanjem. »Uživanje hrane na neustrezen način je lahko še bolj škodljivo kot izbiranje neustrezne hrane. Zdrava hrana, zaužita na napačen način, bo vseeno povzročila prebavne motnje,« opozarja sogovornik in dodaja, da je bolje pojesti masten hamburger na pravilen način in ob ustreznem času kot pa jesti basmati riž na nepravilen način. »Če recimo jemo dva dni star basmati riž, je to bolj nezdravo, kot če bi dopoldne, ko smo lačni, pojedli hamburger. Pomembno je, da jemo pravo hrano ob pravem času.«
Prebava je naporna reč
Prebava še zdaleč ni enostavna, saj naš metabolizem dnevno porabi zanjo kar 60 odstotkov svojega časa. V ajurvedi poznajo posebno besedo za moč naše prebave – agni. Šibko prebavo, ki povzroča kopico preglavic, vključno z gradnjo toksinov, pa imenujejo ama. »Ama je poseben koncept v ajurvedi, za katerega ni primerjave v moderni znanosti. Po ajurvedi je zelo pomemben dejavnik pri vzrokih bolezni in pri spremembah bolezenskega procesa. Ama je vse, kar ostane neprebavljenega ali ujetega v telesu. Ama se akumulira, ko je agni slaboten ali nezadosten.« Povedano nekoliko drugače, ama je ostanek neprebavljene ali delno prebavljene hrane, ki nastane zaradi slabotnega prebavnega ognja. Ta ostanek se lahko akumulira, stagnira, fermentira in povzroči bolezni v našem telesu. Po ajurvedi je to začetek bolezenskega procesa pri večini bolezni, ki pa jih lahko preprečimo z ohranjanjem zdrave prebave. Da bo naša prebava delovala kar najbolje, se moramo izogibati navadam, ki ji škodijo. Med slednjimi dr. Manivannan izpostavlja prehranjevanje v različnih obdobjih dneva, prehranjevanje ali večerjo pozno zvečer ali ponoči, uživanje težko prebavljive hrane, pretirano uživanje hrane brez vlaknin, uživanje veliko suhe hrane (kruha, salam ...), preveč pitja pijač, kot sta pravi čaj in kava, preveč pitja hladnih pijač ter nezadostno pitje vode.
Zdravilo ali strup?
Glavna krivca za pojav prebavnih bolezni sta napačno prehranjevanje ter izbira slabe ali napačno kombinacije hrane. Dr. Manivannan pravi, da opaža pri Slovencih kar precej takšnih kombinacij, ki so slabe za našo prebavo. Tudi naša navada, da ob kosilu (torej toplem obroku) jemo (hladno) solato, je popolnoma zgrešena po ajurvedskem prepričanju, ki veleva, da mora biti vsa hrana, ki jo zaužijemo v enem obroku, segreta na enako temperaturo. To pa ni edina hrana, ki je nezdružljiva in lahko ustvari negativno reakcijo v telesu (dodatno vlago), kar vodi v prebavne motnje, ki povzročijo amo. »Nezdružljivi hrani smo priča povsod; v restavracijah, v kuharskih oddajah in celo v kuharicah je razširjeno to nezdravo kombiniranje hrane. In ravno od teh kombinacij je pogosto odvisno, ali je hrana, ki jo zaužijemo, za nas strup ali zdravilo. Vse je odvisno od tega, kaj in kdaj jemo. Nekatera hrana je lahko nezdružljiva, ker enostavno ni prava za uživanje v določenem letnem času. Pri sezonskem prehranjevanju je ključno uravnoteženje doš, ki so v tistem letnem času nagnjene k povišanju ali nakopičenju. Uživanje čilija, ocvrte in mastne hrane, na primer, ni priporočljivo poleti, ker dodajo telesu vročino, kar vodi do pita motenj, kot so izpuščaji, herpes na ustnicah, bolečine in zgaga. Obstajajo pa tudi kombinacije hrane, ki so večno nezdružljive, ne glede na letni čas. To so mleko in meso, sol in mleko, sir in sadje, sadje in mleko, vsa postana hrana, ribe z jogurtom ali mlekom, mleko in jogurt, pretirano uživanje surovih solat skupaj s kuhano hrano ter med in ghee v istem razmerju.« Ajurvedski zdravnik ravno tako svetuje, da medu nikoli ne kuhamo ter da sladoleda in jogurta ne jemo zvečer ali ponoči. Namesto omenjenih nezdružljivih kombinacij posamezna živila raje zaužijmo samostojno, saj se bodo tako hitreje in lažje prebavila, vi pa se boste počutili bolje.
Zaprtje je le eden izmed znakov
Če imate katerikoli znak, ki nakazuje težave s prebavo, potem je čas, da razmislite o spremembi prehranjevalnih navad. Ti znaki vključujejo pretirane vetrove, zaprtje, kislo spahovanje, pekoč občutek, zgago, bruhanje, prebavne motnje (težave z želodcem), napihnjen trebuh in bolečine ter krče v želodcu. Kadar so ti simptomi pri človeku dolgotrajno prisotni, lahko vodijo do sindroma razdražljivega črevesja, čira oziroma razjede, kolitisa (vnetja črevesa), gastritisa (vnetja želodca), hudega zaprtja, pankreatitisa in/ali refluksne bolezni. »Vse to lahko v večini primerov preprečimo z zdravim načinom prehranjevanja, kar pomeni, da obroke začnemo uživati s hvaležnostjo in s tem ustvarimo tiho, mirno in spoštljivo okolje. Hrano bi morali vedno uživati v tišini, brez motenj, kot so televizija, branje in pretirano pogovarjanje. Poleg tega bi morali vso hrano zaužiti toplo in jo dobro prežvečiti. Pravilno žvečenje je ključno za dobro prebavo, saj zagotavlja, da se hrana dobro pomeša s slino. Med uživanjem hrane lahko popijemo le malo tople vode, po zaužitem obroku pa je priporočljiv počitek, da se hrana lahko prebavi. Največji obrok bi moral biti okoli poldneva, ko je sonce najvišje in agni (prebavni ogenj) najmočnejši. In kar je ravno tako pomembno: nikoli se ne bi smeli prenajedati,« še svetuje ajurvedski zdravnik.
