Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano in Agencijo za okolje danes v Mariboru pripravil posvet o vplivih okolja in podnebnih sprememb na naraščanje alergijskih bolezni.
Na težo in pogostost pojavljanja alergijskih obolenj vplivajo številni dejavniki, poleg podnebnih sprememb tudi urbanizacija, onesnaženost zraka, spremenjena izpostavljenost alergenom, uničenje naravne flore in razširjanje tujerodnih vrst rastlin.
"Poznavanje razširjenosti oziroma intenzivnosti dejavnikov v bivalnem okolju je ključnega pomena za pojasnjevanje odnosa med izpostavljenostjo škodljivostim in pojavom bolezni pri ljudeh. Še posebej je pomembno, da poznamo in seveda ustrezno zmanjšamo izpostavljenost. Podatki namreč kažejo, da zaradi izpostavljenosti onesnaženemu zraku po vsem svetu vsako leto umre približno 800.000 ljudi," je opozoril Peter Otorepec iz nacionalnega inštituta.
Kot je dodal, študije potrjujejo tudi povezavo med onesnaženostjo zraka in razvojem astme pri otrocih. Ta je namreč postala najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in najpogostejši vzrok hospitalizacije pri otrocih do 15. leta starosti.
Po besedah Nataše Kovač iz Arsa sta zdravje in blaginja odvisna od okolja, v katerem živimo, zato je povezovanje zdravstvenih in okoljskih podatkov velik izziv. Z natančnejšim spremljanjem in poznavanjem okolja lahko po njenih besedah pomembno vplivamo na zmanjšanje izpostavljenosti negativnim dejavnikom in s tem na zmanjšanje razvoja različnih bolezni.
V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu ves čas naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov ljudi vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Medtem ko se je v preteklih letih povečevala predvsem pojavnost astme in alergijskega rinitisa, so sedanje raziskave potrdile povečanje prehranskih alergij.
Na pogostost pojavljanja alergij vpliva poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov tudi izpostavljenost alergenom, ki vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Nekateri so prisotni v zraku le občasno, kot je cvetni prah, nekateri, kot so pršice, plesni, epitelij in izločki živali, predvsem mačk in psov, pa alergikom težave povzročajo vse leto.
Zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak
Kot je povedala Andreja Kofol Seliger iz nacionalnega laboratorija za zdravje, smo z vzpostavitvijo merilnih mrež in standardizacijo protokolov za merjenje cvetnega prahu v zraku pridobili dragoceno orodje za epidemiološke in klinične raziskave, predvsem pa za informiranje javnosti o pojavljanju alergenov v zraku. Še vedno namreč velja, da je izogibanje alergenom, ko je to mogoče, najboljša preventiva.
Podatki Arsa kažejo, da se je podnebje v Sloveniji v zadnjih petdesetih letih opazno spremenilo, dvig povprečne temperature zraka in povečana pogostnost dni s temperaturo nad vegetacijskim pragom pa vplivata na daljšanje rastne dobe, kar povzroča zgodnejše sproščanje cvetnega prahu v zrak.
"Na obremenjenost zraka s cvetnim prahom vplivajo tudi spremembe v drugih vremenskih in podnebnih vzorcih, kot so trend podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejše suše, obdobja z obilnimi padavinami in posledično moča ter vročinski valovi," pa je povedala hidrometeorologinja Tanja Cegnar.
