Pravkar upokojenemu, sicer čilemu in zdravemu Bojanu se je sredi sobotnega dopoldneva zgodilo nekaj nenavadnega: leva roka in noga ga nenadoma nista več ubogali, da je moral sesti. Obe okončini sta bili togi, občutek je imel, kot da nista več njegovi, popolnoma sta odpovedali. Glava je bila začuda jasna, govor tudi. Zdravniki temu pravijo mala možganska kap.
Tisti, ki jo doživijo, imajo pravzaprav srečo, saj jih opozori, da se nekaj dogaja in da je treba ukrepati. Mali kapi sicer pravijo TIA (transient ischemic attack ali prehodni ishemični napad). Običajno traja le nekaj minut, vsi znaki pa popolnoma izginejo v eni uri. Znaki so sicer lahko podobni tudi tistim pri možganski kapi: oslabelost, paraliza po eni strani telesa, nejasen govor, omotica, bolnik lahko na eno ali obe očesi oslepi, ima slabo koordinacijo, kakor se je zgodilo Bojanu. Lahko ima samo en znak ali pa več. Če se mu to zgodi dvakrat, so drugič lahko znaki drugačni. Vse je odvisno od tega, kateri del možganov je vpleten. Kdorkoli to doživi, mora takoj k zdravniku. Pravočasno ugotovljena težava namreč lahko prepreči »veliko« možgansko kap. TIA ne pusti posledic, možganska kap (če jo bolnik preživi) pa jih. Velikokrat so posledice zelo hude, rehabilitacija pa težavna in dolgotrajna. Mnogo bolnikov si nikoli ne opomore.
Kaj se pri mali kapi dogaja v telesu?
Strdek za trenutek blokira preskrbo dela možganov s krvjo. Običajno se to zgodi zaradi nalaganja maščobnih oblog v stenah ene od arterij ali njenih vej, ki oskrbujejo možgane s hranili in kisikom. Obloge lahko onemogočajo pretok krvi, tako nastane strdek in se premika po arteriji, ki oskrbuje možgane. To se največkrat zgodi moškim (čeprav tudi ženske niso redke), starejšim od 55 let, ki imajo možgansko kap v družini, vendar to ni nujno. Če moški doživi malo kap, se nevarnost, da bo doživel tudi »veliko«, poveča za desetkrat. Ta pa je lahko usodna.
Opozorilo ljudem s previsokim tlakom
Za ljudi s povišanim krvnim tlakom je TIA resno opozorilo, da si morajo krvni tlak ves čas nadzorovati. Vrednosti morajo biti pod 110/75 milimetrov živega srebra. Poleg tega je treba skrbeti za dobro delovanje jeter, ki tvorijo holesterol – ta mora biti v pravem razmerju (dobri in slabi oziroma HDL in LDL), saj preveč slabega holesterola prav tako poveča nevarnost za nastanek strdka. Srčni bolniki morajo imeti svojo bolezen pod nadzorom, saj so tudi oni v večji nevarnosti, da jih zadene možganska kap. Nepravilen srčni ritem, popuščanje srca ali pa bolezen karotidne arterije, žile v vratu, lahko vodijo v nastanek strdka. Nevarnost se poveča tudi z življenjskim slogom: kajenje, nezdrava prehrana (predvsem premalo sveže zelenjave in sadja) in debelost, pretirano uživanje alkoholnih pijač, uživanje mamil, pri ženskah pa še oralna kontracepcija (tabletke).
Povišan homocistein
Medicinska znanost je ugotovila, da se tako TIA kot možganska kap verjetno pojavljata pri ljudeh, ki imajo povišan homocistein. To je aminokislina, razgradni produkt pri presnovi beljakovin. Če ga ima človek preveč, lahko povzroči tako srčni infarkt kot možgansko kap, saj prispeva k nastanku strdka. Povišan homocistein imajo ljudje, ki pojedo veliko živalskih beljakovin ter zelo malo svežega sadja in zelenjave. Sadje in zelenjava namreč telo oskrbujeta z vitamini in folno kislino, ki pomagajo telesu, da se znebi odvečnega homocisteina. Normalna raven homocisteina je med štiri in 15 milimolov v litru krvi (optimalna pa med deset in 12); vse, kar je nad 15, je že preveč. Zmerno povišanje je od 15 do 30, srednje od 30 do 100 in hudo nad sto. Raven homocisteina lahko zmanjšamo z dodajanjem vitaminov B6 in B12 ter folne kisline (ki prav tako sodi med vitamine B). Vendar se nekateri bolniki ne odzovejo na vitaminske dodatke, ampak lahko vitamine dobijo le s hrano. Homocistein poveča nagnjenost k poškodbam endotelijskih celic v stenah žil, kar povzroči vnetje žil, končna posledica pa je ishemična poškodba.
Obvezno k zdravniku!
Enega od treh ljudi, ki doživijo malo kap, kasneje zadene možganska kap. Najpogostejša napaka, ki jo ljudje naredijo, je, da ne gredo k zdravniku. Ker mala kap traja le minuto ali nekaj minut, vsi znaki pa izginejo, še preden bi prišli do zdravnika, si mislijo, da je šlo le za neko kratko motnjo, ki očitno ni bila resna. Pa je zelo resna. Zdravnik bo ugotovil (glede na opisane znake), kaj je vzrok, in predpisal ustrezno zdravljenje. Težava pa je lahko stres. V današnjem času so mnogi v stalnem stresu, ker se bojijo za službo, ali bodo zmogli plačati vse položnice. Seveda je za stres lahko vzrok tudi marsikaj drugega, a pomanjkanje je danes vse pogostejše. Mnogo ljudi lahko dobesedno pokoplje.
Zdravila in posegi
Zdravnik bolniku predpiše ustrezna zdravila, denimo za izboljševanje pretoka krvi v možgane ali pa proti združevanju krvnih ploščic (tvorbi strdkov), tako imenovane antikoagulante, kot je vsem dobro znani aspirin. Obstajajo tudi novejša zdravila in antikoagulanti, kot je varfarin. Možna je minimalno invazivna kirurška intervencija, ki jo zdravnik izvede s katetrom (iz dimelj) z napravo, ki odpre zamašeno žilo; v zoženi del žile pa lahko namesti opornico. Včasih je potrebna operacija, kar bo zdravnik priporočil zato, ker zanesljiveje prepreči možgansko kap v prihodnosti.
Kaj lahko naredite sami
Tako kot pri skoraj vseh boleznih lahko tudi pri mali kapi največ za svoje zdravje stori bolnik sam. Bistvene so spremembe v življenjskem slogu: uživanje več svežega sadja in zelenjave, redno dnevno gibanje vsaj petkrat na teden, izguba telesne teže, izogibanje ocvrti in sladki hrani, dovolj spanja, manj stresa in stalen nadzor drugih zdravstvenih težav (sladkorna, povišana tlak in ž holesterol). Bolnik se mora izogibati kajenju, tudi pasivnemu, pije naj le malo kofeina ali pa kavo zamenja z zelenim čajem. Spati mora med šest in devet ur na noč; zavedati se mora, da so vitamini njegovi zavezniki, pa ne le vitamini iz skupine B, temveč tudi vitamin C, maščobne kisline omega 3 in magnezij.
Idealni obroki proti kapi
Raziskovalci so ugotovili, da so ljudje, ki uživajo s kalijem bogato hrano, v najmanjši nevarnosti za možgansko kap. Nekateri trdijo, da je dnevno treba zaužiti najmanj 3500 mg kalija, avstralski strokovnjaki menijo, da 3800 (moški) oziroma 2800 mg (ženske), lahko pa vse tja do 4700 mg. Resnici na ljubo je treba povedati, da večina ljudi uživa premalo s kalijem bogate hrane. Kaj je torej najboljše za zajtrk? Najprej je dobro pojesti rezino lubenice ali melone, tako dobite okrog petino potrebnega kalija. Lahko si pripravite bananin mlečni napitek, pojeste orehov mafin (poleg kalija dobite magnezij), pomarančo ali banano. Za kosilo jejte svežo špinačo in drugo temno listnato zelenjavo vseh vrst (radič, solata). Tisti, ki vsak dan poje en sadež ali kos zelenjave z vitaminom C (lahko kivi ali papriko), bo močno zmanjšal nevarnost za kap. Priporočajo tudi ribe in zelišča (česen), vlaknine (stročnice, fižol, grah, leča), ribje olje. Med dodatki so najboljši tisti iz ginka bilobe. Največ kalija vsebujejo kuhan beli fižol (skodelica ga vsebuje 1004 mg, kar je že skoraj tretjina dnevnih potreb), temno zelena listnata zelenjava, neolupljen pečen krompir, suhe marelice, pečena buča, navadni nemastni jogurt, ribe, avokado, gobe in banane.
Kje je največ vitaminov B
Največ jih je v živalskih jetrih, veliko jih je v skušah, sardinah, v rdečem mesu, lososu, mleku, špinači, peteršilju, brokoliju, rdeči pesi, repi, špargljih, solati, leči in papriki.
Hrana za zdrava jetra
Na prvem mestu je česen. Sledijo grenivke, rdeča pesa, zelena listnata zelenjava, zeleni čaj, avokado, cvetača, brokoli, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, korenje, jabolka, olivno olje, limone, limete, orehi, kurkuma in šparglji.
