Specialistka pediatrije z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na področju družinske medicine Cvetka Dragoš Jančar, nekdanja solastnica medicinskega centra Barsos, ki je s svojim nekdanjim poslovnim partnerjem v preteklega četrt stoletja uspela narediti enega najbolj priljubljenih in uglednih zasebnih medicinskih centrov pri nas, po novem sodeluje v kirurškem in diagnostičnem centru MD Medicina, hkrati pa bo svetovalka za zdravstvene teme v naši novi rubriki za vitalno življenje.
Se je bilo težko posloviti od Barsosa?
Seveda je bilo težko in je na nek način še vedno. Barsos je bil skoraj 25 let moje življenje, življenje moje ožje in širše družine, mojih prijateljev. V dobrem in slabem. Ko sem se z novim vodstvom in sedanjimi lastniki v marcu 2016 razšla, sem najprej odšla na daljše potovanje. Že dan po vrnitvi, pa sem bila ves dan doma, tako rekoč brez dela. Nepredstavljivo.
Na naši spletni strani boste sodelovali kot svetovalka za zdravstvene vsebine za starejše. Kakšen je vaš odnos do staranja?
Do lastnega staranja še nimam odnosa. Verjamem pa, da bi ga hitro dobila, če bi se ustavila v kakšnih klepetalnicah, z nostalgičnimi fotografijami na mladost v denarnici, ki bi jih razkazovala, kdor bi jih pač hotel gledati. Delo z odraslimi in s starostniki, kjer sem bila v zadnjih 20 letih precej aktivna, me je prevečkrat opominjalo, da si mnogo bolezni pridelamo sami. Bolečine v sklepih, sladkorna bolezen, visok krvni tlak, mnogo pljučnih bolezni in še kaj.
Če se ne moti, je vaš oče eden najstarejših, če ne kar najstarejši Slovenec? Kako mu gre?
Oče bo čez dva meseca dopolnil 109 let in hvala…, dobro mu gre.
Ima recept za dolgoživo, kakovostno življenje? Ali recepti za to sploh obstajajo?
Genetika je pomembna. Vendar, če bi pokadil 2 škatlici dnevno, bi lahko zbolel za kronično pljučno boleznijo in bi umrl pri šestdesetih zaradi zadušitve, ali pa zaradi raka na pljučih. Če se ne bi veliko gibal, bi zaradi mirovanja trpel za boleznimi podporno mišičnega sistema, žilnimi obolenji, itd. Njegova prehrana je bila pestra, pojedel je tudi vso maščobo, ki smo jo drugi rezali stran. Ni pa maral ogljikovih hidratov, sladkarij. Vino je rad pil, kadil ni nikoli.
Je genetika najpomembnejša?
Genetika ima v vseh pogledih velik potencial. Kaj se aktivira od tega potenciala v dobrem ali slabem je odvisno od dejavnikov v okolju. Zelo nevaren kožni rak maligni melanom je sicer lahko dedno pogojen, vendar je izpostavljenost UV sevanju (sončenju) zelo pomembno pri njegovem nastanku.
Bi lahko kot zdravnica primerjali današnjo generacijo 60-letnikov z generacijo 60-letnikov pred tridesetimi leti?
Kronološka starost je eno, biološka starost pa nekaj drugega. 60-letnik, ki je 40 let opravljal težko fizično delo v neugodnih pogojih in je recimo še kadilec, bo videti precej drugače od 60-letnega uradnika, ki ne kadi, hodi v fitnes ali teče. Videz in zdravje sta žal odvisna od socialne sredine. Dobropa je, da ozaveščen fizični delavec ve, kako vseeno lahko vpliva na svoje zdravje.
Verjetno danes – predvsem šestdeset, sedemdesetletnicam in tudi starejšim ženskam (in moškim) ni pomembno le zdravje, ampak tudi izgled. Kakšen je vaš odnos do lepotnih posegov v teh letih? Se ljudje v tej starosti sploh odločajo zanje?
Seveda se odločajo, vendar je videz pomemben bolj kot pot do sprejetja v družbi. Koliko 80-letnikov/letnic pa še vabijo v družbo. Seveda pa stanje kože pri posamezniku in morebitne spremljajoče sistemske bolezni vplivajo na odločite plastičnega kirurga ali se bo posega lotil.
Kakšen je vaš osebni pogled na estetsko medicino? Pritiče zgolj mladim?
Pritiče tistemu, ki se zanjo odloči zaradi osebnih ali družbenih interesov.
Celotni intervju preberite v naslednji številki revije Ženska. ki izide 6. junija.
