Najdemo ga v tleh in vodi, od koder v prehransko verigo prehaja po koreninah rastlin in vodnih organizmih. Za naš organizem je izjemnega pomena, saj je zelo pomemben antioksidant in sodeluje v številnih bioloških procesih.
Zaradi njegovih terapevtskih učinkov se zanj čedalje bolj zanimajo tudi znanstveniki. Pozitivno naj bi namreč vplival na številne bolezni, kot so vnetje trebušne slinavke, astma, srčno-žilne bolezni, rak, kap, sepsa, revmatoidni artritis in celo HIV. Predvsem pa ima ključno vlogo pri boleznih ščitnice in neravnovesju ščitničnih hormonov.
Antioksidativna vloga selena
Med boleznijo in tudi vsakodnevno v naših celicah nastajajo kot stranski produkt presnove zelo reaktivne spojine – prosti radikali. Ti povečajo oksidativni stres, poškodujejo dedni material in celične strukture. Posledica je obsežno vnetje in dokončno celična smrt. Za nevtralizacijo in izločanje teh prostih radikalov so zelo pomembni antioksidanti, med katere sodi selen. Vpliva na njihovo izločanje in nevtralizacijo, poleg tega sinergično učinkuje z drugimi antioksidanti, kot sta vitamina E in C, saj jih obnavlja in poveča njihovo učinkovitost.
Selen in zdravje ščitnice
Za ustrezno regulacijo hormonskega sistema je potrebna redna zadostna oskrba organizma z mikroelementi, kot so jod, selen, železo, cink, baker in vitamin A. Izkazalo se je, da je raven selena znatno nižja pri bolnikih z boleznijo ščitnice in tudi pri novorojenčkih, ki so se rodili materam z boleznijo ščitnice. Ščitnica nadzira vsakodnevne življenjsko pomembne funkcije, kot so apetit, spanje, telesna temperatura, teža, energijska presnova in druge. Nepravilnosti se kažejo kot razdražljivost, mišična šibkost, utrujenost, izguba/pridobivanje telesne teže, težave s spanjem in drugo.
Pri boleznih ščitnice se lahko na eni strani tvorijo čezmerne količine ščitničnih hormonov (hipertiroidizem, Gravesova bolezen), kar ima za posledico tudi povečano tvorbo prostih radikalov. Na drugi strani pa lahko pride do zmanjšane aktivnosti ščitnice (hipotiroidizem, Hashimotov sindrom) in posledično je moteno izločanje ščitničnih hormonov. Glede na številne klinične dokaze ima selen pomembno zaščitno vlogo v obeh primerih, saj vpliva na zmanjšanje vnetja, ključen pa je tudi za pretvorbo ščitničnega hormona tiroksina (T4) v biološko aktivno obliko trijodtironin (T3).
Selen tudi pri astmi, raku in okužbah
Zaradi pomembne antioksidativne vloge v celicah selen še posebej priporočajo ob oslabljenem imunskem sistemu, okužbah, kroničnih boleznih in pozitivni družinski anamnezi raka. Glede na raziskave zmanjšuje tveganje za razvoj raka, smrtnost zaradi njega in tudi njegovo pogostost, predvsem raka na prostati, jetrih, kolorektalnega in pljučnega raka. Prav tako je zelo dober za bolnike s kronično astmo, saj ublaži simptome bolezni, in tudi pri virusnih obolenjih, vključno z virusom HIV.
Selen je torej za dolgo in živahno življenje vredno vključiti v prehrano. Njegovi bogati naravni viri so brazilski oreščki, jajca, jetra, tuna, polenovka in sončnična semena. Žal pa se ga ob predelavi in toplotni obdelavi živil precej uniči in tudi zemlja je že precej osiromašena vseh mikrohranil. Zato se ob pomanjkanju priporoča dodajanje prehranskih dopolnil z organsko obliko selena. Tako kot pri vseh stvareh pa z njim ne gre pretiravati, saj v dnevnih odmerkih nad 400 mikrogramov (µg) ta sicer zelo koristni mikroelement za naš organizem postane strupen.
