V Mestni knjižnici Kranj polna dvorana udeležencev vseh starosti, od otrok, najstnikov, odraslih do starostnikov, organizatorke Barbare Tavčar ni pustila ravnodušne: »Število udeležencev je dokaz in pritrditev, da je prišel čas in je družba dovolj zrela, da o tematiki negibanja in debelosti govorimo odkrito. Prav tako pa je to znak, da je nujno govoriti tudi o rešitvah, ki bodo z gotovostjo odpravile vzrok nastale situacije.«
Najmanj debelih otrok je na Gorenjskem
Vsi štirje strokovnjaki so poudarjali pomen gibanja, kljub vsemu pa nam je prvi vlil nekaj pozitivizma in upanja. Doc. dr. Gregor Starc s Fakultete za šport je predstavil rezultate športno-vzgojnega kartona: »Leto 2010 je bilo prelomno leto. Trend debelosti in prekomerne hranjenosti se je pri otrocih ustavil in se obrnil navzdol. Slovenija je edina država na svetu, ki ji je to uspelo.« Takrat se je v šolah začel uveljavljati zdrav življenjski slog, ki je otrokom prinesel dve dodatni uri gibanja tedensko. Nobena druga intervencija pred tem ni bila uspešna. Prav tako je predavatelj poudaril, da je glede na analize testov najmanj debelih otrok prav na Gorenjskem: »Glede na stanje telesnega fitnesa je najbolj sposobna populacija fantov v Sloveniji na Gorenjskem, dekleta so na drugem mestu. Prav tako je na Gorenjskem najmanj čezmerno hranjenih otrok.«
Vadba na delovnem mestu
Sara Jerebic, specialistka zakonske in družinske terapije, je govorila o tveganju in nevarnostih shujševalnih diet in poudarila, da so vsi dogodki, ki se nam v življenju zgodijo, tako kot vsa čustva, povezani z našim telesom. S tega stališča hrana predstavlja čutenje. Kako pomembne so misli, je poudarila tudi inovatorka body tehnike, magistra kineziologije Ana-Marija Jagodić Rukavina, ki na Hrvaškem velja za eno izmed najbolj priznanih strokovnjakinj na področju gibanja in zdravega načina življenja. Izpostavila je pomen pravilnega dihanja, holističnega pristopa k posamezniku in stika z lastnim telesom, pri tem pa dejala, da je najtežje spremeniti negativne misli, ki za organizem predstavljajo največji stres.
Druženje se je zaključilo s predavanjem organizatorke Barbare Tavčar. Ta je poudarila, da je vloga odraslega za zdravje mlajših generacij zelo pomembna in da je prišel čas, ko se moramo kot odlični vzorniki pokazati v praksi: »Najboljši čas za spremembe je takrat, ko te še niso nujno potrebne. Zavedanje, da so v našem okolju otroci, ki nas veliko bolje posnemajo kot poslušajo, je ključno. Vedeti, da pomen zdravja na delovnem mestu nima prave teže, če ga ne bomo aplicirali tudi v domače okolje, je prvi korak k izboljšanju. Postanimo vzorniki in poskrbimo, da bo prihodnost naših zanamcev bolj kvalitetna in bolj zdrava ...« Na koncu je sledil 15-minutni praktični prikaz hitrih gibalnih rešitev. Tavčarjeva je kot nosilka koncepta vadbe na delovnem mestu (body@work), ki ga razvija zadnji dve leti, povedala, da je to 15 minut, ki jih lahko glede na želje in potrebe apliciramo v službeno, šolsko ali domače okolje.
