Statistika je dovolj zgovorna: vsak tretji otočan zakoraka globoko v devetdeseta, ne primanjkuje pa jim niti stoletnikov. A ne le to. Tudi bolj zdravi so – manj je bolezni srca in ožilja, manj ljudi je depresivnih ali dementnih, telesno so aktivni, številni tudi v postelji.
Dejavnikov, zakaj je temu tako, naj bi bilo več. Med drugim tudi prehrana in popoldanski spanec.

Njena.si
Bi plačali 5000 € za 'odklenitev' bančnega računa?
Raziskava grških strokovnjakov z Univerze v Atenah je pokazala, da otočani v veliki meri uživajo zgolj okoliško hrano. Kar pomeni fižol in divjo zelenjavo, ki vsebuje desetkrat več antioksidantov od rdečega vina, veliko krompirja in kozje mleko. V veliki manjšini pa sta meso in rafiniran sladkor.
Otočani pač imajo to srečo, da so se uspeli izogniti načinu življenja, kakršnega je prevzel Zahodni svet.