Verjetno poznate tisto stanje, ko pravite, da niste povsem pri sebi, da se ne počutite v redu, da niste zadovoljni sami s seboj in najpogosteje niti ne veste, zakaj. Krivdo za to navadno pripišete kar hormonom. Ta diagnoza niti ni tako daleč od resnice. Hormoni namreč uravnavajo skoraj celoten človeški sistem in vplivajo tudi na naš apetit, težo, libido, menstrualni cikel, počutje, storilnost …
Skratka, ko naši hormoni niso v ravnovesju, tudi vse od naštetega ni v optimalnem stanju. A čeprav pri omenjenem počutju navadno potarnamo, da gre za hormone in da pri tem sami ne moremo storiti nič, to ni povsem res. Svoje hormonsko ravnovesje namreč uravnavamo sami. In kadar naši hormoni podivjajo, je to pogosto posledica naših slabih navad, ki pa se jih morda niti ne zavedamo. Če ste 'krivi' katere od spodaj naštetih navad, zna biti, da so ravno te vzrok, ki nagaja vašim hormonom.
Sladkosnednost
Najljubšim sladkarijam se marsikdo težko upre. Čokoladi, na primer, ali katerim drugim prigrizkom. Čeprav jih omejimo na eno na dan ali eno na vsake toliko, gre vendarle za dokaj redno uživanje hrane, ki vsebuje veliko količino dodanega sladkorja. To pa močno vpliva na našo odpornost na inzulin. Inzulin je namreč hormon, ki uravnava raven sladkorja v krvi. Bolj ko njegovo delo – torej zniževanje sladkorja v krvi – nevtraliziramo z uživanjem prevelike količine sladkorja, bolj postajamo odporni na njegovo delovanje. To pa se sčasoma pozna pri naši teži ali še huje, lahko načne naše zdravje v obliki presnovnega sindroma, ki je predhodnik sladkorne bolezni tipa 2. Kadar nenadoma zaužijemo veliko količino sladkorja, mora inzulin poskrbeti, da se ta količina čim prej uravna, kar pomeni, da mora sladkor drastično znižati. Zaradi drastičnega padca sladkorja lahko postanemo nemirni in šibki, kar moramo navadno nadomestiti z novim vnosom sladkorja. Tako zapademo v začaran krog odvisnosti od sladkorja, ki nam nikakor ne koristi.
Delo pozno v noč
Naše telo ima ustaljen cikel delovanja. Tvorjenje določenih hormonov, ki so vezani na dnevni, aktivnejši del, se ponoči zmanjša ali ustavi. Tako je denimo s kortizolom, stresnim hormonom, ki se tvori podnevi, ponoči pa njegova raven pade, da se lahko normalno spočijemo. Zato so tudi naši delavniki naravnani tako, da delamo pretežno dopoldne, v poznih popoldanskih urah pa se umirjamo, saj raven kortizola začne postopoma upadati. Kadar pa delo potegnemo v pozne popoldanske ali večerne ure, zaradi stresa in napetosti, ki spremljata delo, naše telo tudi v poznih urah dneva še kar tvori kortizol, zaradi česar smo preveč na trnih, da bi mirno zaspali. Posledično pa s tem zmedemo celoten bioritem našega telesa.
Nespečnost
Če vam zaradi preobilice dela, stresa, čustvenih ali kakršnih koli drugih težav povišana raven kortizola zvečer ne da spati, se lahko kaj hitro zgodi, da boste začeli trpeti za nespečnostjo. Premalo spanja vaše telo še dodatno obremeni s kortizolom, ta pa vpliva na padec sladkorja v krvi, kar začutite kot nenadno lakoto po nečem nezdravem, polnem predelanega sladkorja. To povzroči dodatno neravnovesje hormonov in lahko vam je jasno, da vse to vodi v začaran krog. Spanje je pomembno za normalno delovanje našega telesa in ravnovesje naših hormonov. Ravno zaradi tega pomanjkanje spanja povezujejo z mnogimi nevarnimi boleznimi sodobne dobe.
Slabe noči
Da svoje telo in hormone spravite iz reda, ni treba, da vas muči nespečnost. Dovolj je že ena neprespana noč. Leptin, hormon, ki uravnava občutek sitosti, se namreč tvori ponoči in tako naše telo ponoči ne sporoča, da je lačno. Tako v miru spimo. Kadar pa ponoči ne spimo, naše telo ne tvori zadostne količine leptina, zaradi česar smo zjutraj (ali že ponoči) lačni kot volk. Zaradi te lakote, ki je posledica premalo leptina in neprespane noči, smo veliko bolj lačni skozi ves dan, kar pomeni, da zaužijemo več hrane, ta pa je tudi bolj nezdrava. Posledica takšnega ritma se seveda postopoma začne poznati na naši teži. Občasno čezmerno vnašanje kalorij pa našemu telesu prav tako škoduje.
Popoldanske kave
Uživanje kave v čezmernih količinah nikakor ni priporočljivo, prav tako pa ni priporočljivo uživati kave po četrti uri popoldne. Kofein namreč poskrbi za povečano tvorbo kortizola, zaradi česar se počutimo tako zagnane, polne energije in budne. Kaj telesu povzroči prevelika količina kortizola v poznih popoldanskih ali večernih urah, pa smo tudi že pojasnili. Zato torej povsem drži stara vraža, ki so jo mame rade ponavljale: pozno popoldne in zvečer se kave ne sme piti. Da boste hormonalno kar se da stabilni, se priporočata dve skodelici kave na dan do najpozneje četrte ure popoldne. Po tej uri se s prijatelji družite ob kakšni drugi pijači.
Neredno gibanje
Saj se gibljete, da, a to pretežno takrat, kadar vam to omogoča čas. Telovadnico obiščete enkrat na štirinajst dni, recimo. Čeprav je to veliko bolje kot nič, pa strokovnjaki opozarjajo, da je ključ do zdravega ravnovesja hormonov redna vadba. Ta namreč zagotavlja redno tvorbo endorfinov, hormonov, ki skrbijo za naše dobro počutje, optimizem in pozornost. Prav tako endorfini skrbijo za naš imunski sistem in uravnavajo željo po spolnosti. Bolj ko se torej gibljemo, več endorfinov sprošča naše telo, zaradi česar se počutimo bolje, smo bolj zadovoljni sami s seboj in imamo nasploh občutek, da nismo v neravnovesju. Zato je pomembno, da se gibamo redno. Če se da, vsak dan za vsaj dvajset minut.
Ekstremne diete
Verjeli ali ne, tudi uravnavanje telesne teže lahko pripelje do neželenih učinkov. Zlasti če se tega lotite s priljubljenimi ekstremnimi dietami ali vadbenimi režimi, ki zagotavljajo hitro zmanjšanje maščobne mase. Takšne diete navadno temeljijo na nenadnem in ekstremnem zmanjšanju vnesenih kalorij ter pretirani telesni aktivnosti, zaradi česar se res hitro zmanjša maščobna masa, se pa skupaj z njo tudi poruši hormonsko ravnovesje. Zniža se raven estrogena, zaradi česar se poruši vaš menstrualni cikel. Menstruacija nenadoma postane neredna, izostane, je precej močnejša ali šibkejša, skratka ni takšna, kot je bila do tedaj. Vse to neravnovesje traja toliko časa, dokler vaše telo znova ne vzpostavi ustreznega ravnovesja maščobnega tkiva oziroma dokler znova ne pridobite nekaj maščob.
PMS sladkanje
Ženske smo prepričane, da simptome predmenstrualnega sindroma najbolje blažijo slaščice. Navadno po njih telo takrat tudi kliče. A v resnici nam obilica sladkorja v tistih dneh prav nič ne koristi. Samo še bolj zmede naše hormone in možgane, ki so tisti teden že tako na udaru. Zaradi sladkorja se boste namreč počutili še slabše volje, muhasti, čustveno nestabilni, agresivni, napihnjeni, skratka nezadovoljni sami s seboj. Sladkor velja tudi za enega glavnih krivcev za intenzivnost predmenstrualnega sindroma in pozneje menstrualnih krčev, opozarjajo strokovnjaki. Če boste zmanjšali količino zaužitega sladkorja, boste sčasoma manj občutili PMS in prav tako imeli manj težav med samo menstruacijo. Če pa morate PMS že s čim blažiti, se raje odločite za deciliter rdečega vina, ki znanstveno dokazano blaži simptome PMS.
