Ekonomsko-socialni in družbeni status prav tako vplivata na dolžino življenja, pa vaš stan, vaša genetika, tudi vaši življenjski nazori in starost, pri kateri ste imeli prvega otroka. Če se najdete na spodnjem seznamu razlogov, ki nam podaljšajo življenje, boste zelo verjetno živeli dlje od povprečja svoje generacije.
Ste poročeni
Študija iz leta 2013 je pokazala, da zakonsko življenje zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt v srednjih letih. Znanstveniki sklepajo, da je to verjetno zato, ker s partnerjem, ki nam nudi oporo v težkih trenutkih, veliko lažje prebrodimo ključna leta življenja, ko se že lahko znajdemo na pragu smrti.
Videti ste mlajši
British Medical Journal je objavil študijo iz leta 2009, ki dokazuje, da je mladosten videz močno povezan z daljšim življenjem. Med dvojčki, ki so bili zajeti v raziskavo, je prej umrl tisti dvojček, ki je bil videti starejši. Mlajši kot ste torej videti za svoja leta, dlje boste živeli.
Niste sami
Družbena osamitev in osamljenost naj bi bila za človeško življenje enako ogrožajoča kot debelost, je pokazala raziskava, ki so jo letos objavili v reviji Perspectives on Psychological Science. Občutek osamljenosti in samote ima močan vpliv na ljudi v kateri koli življenjski dobi in se ga močno povezuje s prezgodnjo smrtjo.
Jeste polnozrnati kruh
Ali polnozrnate izdelke nasploh. Vemo, da naj bi bili nadvse zdravi, študiji iz leta 2013 in 2015 pa sta pokazali, da celo podaljšujejo življenje. Polnozrnati izdelki namreč vsebujejo antioksidante polifenole, večja prisotnost teh v človeškem telesu pa za kar 30 odstotkov zmanjša možnost smrti.
Ste družabni
Vaše družabno življenje je dober kazalec tega, kako dolgo boste živeli. Leta 2010 izvedena študija je namreč pokazala, da imajo ljudje z zdravim družabnim življenjem kar 50 odstotkov možnosti, da bodo preživeli tiste, ki so družbeno izolirani. Družbena osamitev je po tem podatku enako nevarna za vaše življenje kot alkohol in kajenje.
Niste tip jabolka
Človeška telesa imajo različne tipe oblik. Saj poznate oblike jabolka, hruške ipd. Študija iz leta 2008 je pokazala, da je življenje tistih, ki imajo telo v obliki jabolka, torej se jim maščoba pretirano nabira na trebuhu, najbolj ogroženo. Tudi če imate zdrav indeks telesne mase. Razmerje med boki in pasom je tisto najbolj odločilno. Ljudje z višjim razmerjem imajo večje tveganje za prezgodnjo smrt.
Vaše življenje ima smisel
Že zaradi tega zavedanja boste živeli dlje, kažejo raziskave. Ljudje, ki imajo občutek, da ima njihovo življenje neki višji namen in smisel, namreč živijo dlje. Če imate občutek, da živite polno življenje, da imajo vse dobre in slabe stvari v njem neki smisel in da se bo na koncu vse izšlo tako, da bo prav in dobro ne samo za vas, ampak tudi za vse druge, boste po vsej verjetnosti živeli dlje od svoje generacije. Ta občutek se je izkazal za večjega pri ljudeh, ki so veliko pomagali drugim v stiski.
Ste skrbni
Ljudje, ki doživijo sto let, imajo v grobem enake značajske lastnosti: so skrbni, ekstravertirani in odprti. Vsaj tako kaže študija iz leta 2006. Strokovnjaki sklepajo, da ljudje, ki so skrbni in vestni, tudi bolje skrbijo za svoje zdravje in prehrano ter se lažje izogibajo pregreham, zaradi česar ohranjajo boljše telesno stanje in živijo dlje. Ekstravertiranost in odprtost pa sta povezana z optimizmom, kar tudi močno vpliva na dolžino življenja.
Vaši stari starši so dolgo živeli
Na zdravje in dolgo življenje v grobem vplivata dva dejavnika: okolje in genetika. Na podlagi teh dveh se lahko dolžino življenje pri posameznikih oceni kar na 60–85 odstotkov natančno, je pokazala raziskava iz leta 2010. Pri tem največjo težo nosi prav genetika. Če so torej vaši stari starši dolgo živeli, obstaja možnost, da boste tudi vi.
Niste debeli
Debelost je dandanes eden glavnih dejavnikov za prezgodnjo smrt, saj se povezuje s sladkorno boleznijo ter boleznimi srca in ožilja. Če je vaš indeks telesne mase nad 35, imate kar 29 odstotkov več možnosti za smrt kot zdravi posamezniki, kaže pregled več kot sto študij na to temo, ki je bil izdan leta 2013 v Journal of the American Medical Associationu.
Imate nekaj kilogramov več
Zgoraj omenjena študija o ogrožajoči debelosti je hkrati s temi podatki postregla tudi z drugo platjo – ljudje, ki imajo nekaj kilogramov preveč, a niso debeli, živijo nekoliko dlje od ljudi z normalno težo. Vendarle pa čezmerna teža zvišuje tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Uživate alkohol (v zmernih količinah)
Če dnevno presežete priporočen vnos alkoholnih enot, lahko povečate tveganje za nastanek srčnih in jetrnih obolenj ter raka, če pa se držite priporočenega decilitra vina na dan, boste zaradi tega živeli dlje. Nizozemska študija je namreč pokazala, da dnevno uživanje vina, piva ali žganih pijač v priporočljivih količinah za 36 odstotkov znižuje možnost prezgodnje smrti, za 34 odstotkov pa tveganje za nastanek srčno-žilnih bolezni. Podobno je odkrila tudi neka španska raziskava.
Otroka ste imeli v poznejših letih
Leta 2014 je raziskava, objavljena v Menopause: The Journal of the North American Menopause Society, pokazala, da ženske, ki so imele otroka po 33. letu, živijo dlje od žensk, ki so ga imele pri 29 letih. Ženske, ki so rodile pozneje v življenju, so živele dlje od tistih, ki so rodile prej. Ženske, ki so rodile po 40. letu, so imele kar štirikrat večjo možnost, da preživijo tiste, ki so rodile desetletje prej.
Imate starejšega očeta
Če je vaš oče starejši od povprečne starosti očetov vaših vrstnikov, obstaja precejšnja možnost, da boste živeli dlje. Razlog za to je preprost. Če je vaš oče odlašal z reprodukcijo do let, ko je bil družbeno, psihično in socialno-ekonomsko dovolj pripravljen, je bilo njegovo življenje in posledično vaše otroštvo boljše, kar pomeni, da bo boljše tudi vaše življenje.
Ste poduhovljeni
Ne glede na vaš življenjski slog in zdravje vam vaša spiritualna usmerjenost lahko podaljša življenje, pravi raziskava iz leta 2011. Ljudje, ki se vsaj enkrat tedensko udeležijo kakršnega koli duhovnega obreda (vse od obiska maše pa do samostojne meditacije), so veliko manj depresivni kot tisti, ki niso poduhovljeni. Optimizem pa močno vpliva na dolžino življenja.
