Krvni strdki oziroma tromboza so vodilni vzrok srčno-žilnih zapletov, med katerimi so najnevarnejši srčni infarkt, možganska kap in venska trombembolija. Lahko so usodni ali pa nam in svojcem, zaradi invalidnosti, v hipu spremenijo življenje. Lahko jih preprečimo!
Rezultati globalne raziskave, objavljeni letos v reviji Journal of Thrombosis and Haemostasis, so razkrili, da nas manj kot polovica ve, da je krvne strdke možno preprečiti, in le četrtina je ležanje v bolnišnicah pravilno povezala z dejavniki tveganja za nastanek tromboze. Ta odkritja poudarjajo potrebo po večji pozornosti za trombozo ter izobraževanje o znakih, simptomih in dejavnikih tveganja za krvne strdke, ki so lahko smrtno nevarni.
Tudi družba Bayer HealthCare, ustanovna partnerka svetovnega dneva tromboze, poudarja, kako pomembno se je ukvarjati s smrtno nevarnimi krvnimi strdki, ki v Evropi ubijejo več ljudi kot aids, rak dojke, rak prostate in prometne nesreče skupaj!
Kako vplivajo krvni strdki na naše življenje?
Če krvni strdek delno ali povsem zapre dotok krvi v arterije ali vene, je naše življenje ogroženo. Pravzaprav so krvni strdki skupni imenovalec kar trem najpogostejšim srčno-žilnim vzrokom za smrt: srčnemu infarktu, možganski kapi in venski trombemboliji, pri slednji je strdek najpogostejši v nogi ali pljučih.
Možganska kap
Možganska kap je po vsem svetu najpogostejša nevrološka bolezen. Samo v Sloveniji jo doživi več kot 4000 ljudi na leto. Smrtnost je visoka, izredno velika pa je tudi posledična invalidnost. Prav krvni strdki povzročijo 85 odstotkov vseh možganskih kapi. Denimo pri ljudeh z atrijsko fibrilacijo z nerednim utripom srca, kar povzroča neenakomeren krvni pretok in lahko zaradi tega pride do strjevanja krvi. Ti krvni strdki lahko zamašijo žilo v možganih. Približno četrtina kapi pa ni posledica zamašene, temveč počene ali natrgane žile, zaradi česar pride do krvavitve.
Za preprečevanje možganske kapi in njenih posledic so zelo pomembni: preventiva, prepoznavanje znakov možganske kapi ter hitro in pravilno ukrepanje, s čimer zmanjšamo umrljivost ali hude posledice bolezni.
Ne kadite!
Najpomembnejša preventiva je zdrav način življenja; ne smemo kaditi, vsak dan se moramo vsaj 30 minut gibati, jesti moramo več sadja in zelenjave, vzdrževati zdravo telesno težo, omejiti uživanje soli, maščob in sladkorja, odpovedati se je treba razvadam, redno preverjati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.
Kako prepoznamo znake kapi?
Najbolj preprosto in zanesljivo prepoznamo znake kapi s pomočjo besede GROM:
G - govor (prizadet govor)
R - roka (delna ali popolna ohromelost ene roke)
O - obraz (povešen ustni kot - asimetrija obraza)
M - minuta (takoj pokliči 112)
Ukrepati je treba hitro in pravilno. Nikar čakati, da bodo pomagali drugi. Verjetnost, da se bomo znašli v bližini obolelega, je razmeroma velika, saj se večina možganskih kapi zgodi v domačem okolju. Ne smemo se ustrašiti, kajti uspešnost zdravljenja je odvisna predvsem od hitrosti prevoza bolnika v najbližji zdravstveni center.
Kap je možno napovedati
Oseba lahko občuti prehodno izgubo vida ali vidi dvojno, prehodno ohromelost ene strani telesa, mravljinčenje, ima motnje govora ter občutno slabše umske sposobnosti, kot so koncentracija, spomin ipd. Pri možganski krvavitvi ima bolnik glavobol, bruha in ima okrnjeno zavest. Vse to so znaki, da se GROM približuje in da je takoj treba klicati rešilca.
Srčni infarkt
Kadar krvni strdek prepreči normalen krvni pretok v srcu, srce ne more več prejemati kisika in hranil. Posledično lahko del srčne mišice preneha delovati in na koncu odmre. Bolezenski znaki, ki jih ne smete prezreti, se lahko začnejo že mesec ali dva pred infarktom, in sicer lahko čutite:
- Bolečino sredi prsnega koša, ki včasih izžareva tudi v roke. Bolečina je takšna, kakor da bi bil prsni koš ujet v primež, zato se ob njej pojavi bojazen, tesnoba.
- Ostro bolečino v vratu, ki se lahko seli tudi v obraz in v zatilje.
- Nenadno omedlevico, slabost, potenje, kar lahko traja po več ur.
- Nenadno močno utripanje srca.
Če opazite zgolj eno od naštetih znakov, se namestite v udoben položaj in nemudoma pokličite rešilca. Nikar ne čakajte v upanju, da bo minilo! Tesnobo blaži prisotnost nekoga, ki vam je blizu.
Srčni infarkt še vedno zahteva 50 odstotkov srčno-žilnih smrtnih žrtev. Največ jih je v prvih urah po infarktu, ko bolniki ne utegnejo priti v bolnišnico. Po mnenju nekaterih zdravnikov sta najbolj nevarni prvi dve uri po infarktu, nekoliko manj prva dva dneva, izrazito manj prva dva tedna, še manj dva meseca. Po dveh letih, seveda ob upoštevanju zdravniških priporočil za zdravo življenje, je tveganje za ponoven infarkt izenačeno z ogroženo skupino bolnikove starosti.
Pljučna embolija
Nastane, ko se del krvnega strdka v venah nog, ki ga poznamo kot globoko vensko trombozo, odtrga z žilne stene in potuje v pljuča ter tam preprečuje normalen pretok krvi. Je prav tako smrtno nevarna, zato je pomembno, da znamo prepoznati simptome in poiščemo hitro zdravniško pomoč.
Globoka venska tromboza
Je drugo ime za krvni strdek, ki se oblikuje v globokih venah, najpogosteje v nogi. Znake, kot so bolečina, otekanje in pordelost kože na določenem predelu, žal pogosto prezremo na račun kakšne druge, manj resne diagnoze.
Gibanje, gibanje
Vsako desetletje se gibljemo manj. Hodimo na sestanke in srečanja, starši vozimo otroke v šolo in na aktivnosti, vozimo se v službo, z družino in prijatelji potujemo na počitnice. Žal, kajti za vsakih 90 minut sedenja se nam pretok krvi pod kolenom upočasni za polovico, s čimer se možnost za razvoj krvnega strdka poveča za dvakrat. Jutri bomo v službo pešačili!
Zgovoren primer
V opomin, da je pri globoki venski trombozi treba poslušati svoje telo, se je odločil spregovoriti slovenski vrhunski športnik, ki želi biti anonimen.
Pred dvema letoma se je zaradi slabega počutja odpravil na rekreativno kolesarjenje, da se malo razmiga. Že po pol kilometra vožnje je zaznal težko dihanje in oteklino po vsej dolžini leve noge. Takoj se je zavedel, da gre za nekaj resnega, verjetno za zamašitev žile. Leva noga je bila skoraj 10 cm debelejša od desne.
V Kliničnem centru so mu z ultrazvokom ugotovili popolno zamašitev globoke vene. V bolnišnici je preležal 20 dni. Po odpustu domov se je počutil precej nebogljenega. Na sprehodih je moral sesti že po 30 metrih, ker mu je močno razbijalo srce. Vendar ni odnehal. Hodil je večkrat dnevno, čez štiri mesece je že prišel na Rožnik. Zdaj smuča, plava, igra tenis.
Ko pogleda nazaj, se spomni, da je verjetno spregledal nekatere prve znake oziroma opozorila, kot so počene kapilare ob gležnjih in po goleni, ko so se že kvarile venske črpalke.
Danes se zaveda, da je po koncu športne kariere svoje naredilo predvsem veliko sedenja pred računalnikom in na delovnem mestu. Poudarja, da to ni bil zdrav življenjski slog, in poziva bralce, naj živijo drugače.
