V preteklih letih je bilo izvedenih kar nekaj primerjav cen zdravil pri nas in v Evropi, ki so pokazale, da so enaka pogosto uporabljena zdravila brez recepta pri nas večinoma enkrat dražja kot v tujini. To velja tudi za države, kjer je povprečna plača občutno višja od slovenske. Obenem nas mediji kar naprej obveščajo o dobrih zaslužkih lekarn, kar torej pomeni, da bi bile lahko cene zdravil precej nižje, pa bi lekarne kljub temu poslovale uspešno. Zakaj je torej škatlica aspirina pri nas še vedno skoraj enkrat dražja kot v Nemčiji?
Država ima le malo moči
Za pojasnilo o kompleksnem sistemu določanja cene zdravil smo se za mnenje obrnili na Lekarniško zbornico Slovenije in njen predsednik Miran Golub nam je pojasnil, da je maloprodajna cena zdravil (torej ta, ki jo plačate v lekarni) sestavljena iz proizvajalčeve cene zdravil, veledrogerijske trgovske marže in lekarniške storitve ter 9,5-odstotnega DDV-ja, ki velja tako za zdravila na recept kot brez recepta. »Področje zdravil je v Sloveniji urejeno z Zakonom o zdravilih (…), predpisi so usklajeni tudi z direktivo EU, ki pa ureja le bistvene postopkovne parametre, izbira cenovnega modela in oblikovanje cenovne politike pa sta v pristojnosti države. Postopki določanja cen zdravil potekajo na podlagi zakonskih odločb in aktualnega Pravilnika o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini. Tako regulirane cene so le najvišje, dovoljene v prometu z zdravili na debelo. Zakon pa dobaviteljem, plačnikom in kupcem omogoča, da se dogovarjajo o zneskih, ki so nižji od reguliranih,« pojasnjuje Golub. V praksi je to videti tako, da država določi najvišjo možno ceno, proizvajalci pa žal najverjetneje ostanejo kar pri tej številki, saj to lahko storijo. Lekarne imajo določene fiksne pribitke na ceno zdravila in nimajo vpliva na končno vrednost zdravila.
Pazljivo na spletu
Cenejša zdravila lahko najdete tudi na spletu pri tujih ponudnikih, a je nakupovanje velikokrat tvegano, saj ne veste, ali gre za kakovosten izdelek ali za prevaro.
(Pre)majhen trg
To pa še ni vse. »Na cenovno politiko proizvajalcev vpliva tudi obseg trga, v katerega se prodajajo zdravila, in Slovenija vsekakor spada med majhne trge na tem področju,« pravi Golub. To preprosto povedano pomeni, da je cena prepuščena trgu, naš trg pa je premajhen za resnično konkurenco – proizvajalec lahko tako v večini primerov brez težav določi in obdrži visoko ceno, saj cenejše konkurence preprosto ni. To pa seveda ne škodi le žepu potrošnika, pač pa tudi državni blagajni, saj so dražja tudi tista zdravila, ki spadajo v okvir zdravstvenega zavarovanja. Nižje cene zdravil, ki jih krije zavarovanje, bi lahko dosegel ZZZS, kar se je leta 2011 že zgodilo, a so se farmacevtske družbe odzvale tako, da so podražile najbolje prodajana zdravila brez recepta (tudi za več kot 20 odstotkov!) in si tako pokrile razliko.
Kaj lahko torej prehlajeni slovenski potrošnik sploh še naredi, da bi si zmanjšal stroške pri nakupu zdravil?
Zdravila brez imena
Ena od poti je, da se odločite za nakup generičnih zdravil. To so tista, za katera najbrž niste še nikoli slišali, saj se v nasprotju s paradnimi konji velikih farmacevtskih podjetij ne oglašujejo. Kljub temu gre za zdravila, ki so skoraj kopija originalnih zdravil, saj so jih podjetja začela proizvajati, ko je originalnim zdravilom potekel patent (torej ko njihova sestava ni bila več avtorsko zaščitena). Imajo enake aktivne učinkovine in so enako varna. Na prvi pogled se razlikujejo samo po embalaži, imenu in pogosto tudi po ceni, ki je tudi zaradi manjših vložkov v oglaševanje, raziskave in razvoj nižja (po podatkih evropskega združenja za generična in biosimilarna zdravila so od 20 do 90 odstotkov cenejša od registriranih). Do tukaj vse lepo in prav. Toda kljub enakim aktivnim učinkovinam se sestava originalnega in generičnega zdravila vendarle malce razlikuje v številnih drugih sestavinah (različne neaktivne sestavine, kot so na primer sladkorji, škrob, barvila in druge pomožne sestavine), kar lahko pomeni tudi različne stranske učinke oziroma različen odziv telesa. Prav zato generična zdravila niso v vseh primerih enakovredna zamenjava originalnih zdravil, a jih je zaradi niže cene vredno vsaj preizkusiti.
Iz galenskega laboratorija
Če ne želite kupovati nobenih izdelkov velikih farmacevtskih podjetij, se lahko odločite tudi za galenske izdelke. To so zdravila, kozmetični izdelki in živila, ki jih sproti pripravljajo v laboratoriju lekarne (galenski laboratorij, poimenovan po starogrškem zdravniku Klavdiju Galenu). Večina lekarn ima v naboru svojih galenskih zdravil tudi sirupe za izkašljevanje, čaje, praške proti bolečinam, praške proti gripi in prehladu (oziroma kombinirane praške), mazila, kapljice in podobno, skratka večino stvari, ki jih potrebujete za blaženje prehladov ter drugih pogostih blagih zdravstvenih težav. Slaba plat galenskih zdravil je, da so večinoma malce dražja od običajnih, obenem pa imajo tudi krajši rok trajanja.
Vprašajte farmacevta
Naslednjič ko boste obiskali lekarno, se torej pred nakupom za trenutek ustavite in razmislite, koliko izdelkov in katere zares potrebujete. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih poraba zdravil brez recepta občutno narasla, predvsem zato, ker po njih posegamo vse pogosteje in tudi za nadloge, ki minejo same od sebe, vse bolj agresivno pa jih podjetja tudi tržijo. Samo pomislite, koliko reklam za zdravila ste že videli danes! Zato v lekarni ne pozabite, da farmacevt ni tam samo zato, da vam pomaga, temveč je vse prepogosto tudi tržnik oziroma prodajalec zdravil in pripravkov. Ko vam ponudijo rešitev za vašo težavo, povprašajte, ali je to edino zdravilo, ki je na voljo – morda imajo tudi cenejšo ali drugo različico –, in vprašajte, ali imajo morda generično različico tega zdravila. Bodite pametni potrošnik, tudi ko gre za vaše zdravje.
Vsaj 20 evrov
Če vas je ujela običajna lažja viroza, boste v lekarni pustili vsaj 20 evrov, saj potrebujete pršilo za nos, pripravek za nižanje telesne temperature in lajšanje bolečin ter vsaj še nekaj, kar bo omililo vneto grlo. Če poleg tega še kašljate ali se prehlad podaljša nad običajnih pet dni, se stroški hitro podvojijo.
