Združenje želi skozi zgodbe nekdanjih in aktualnih bolnikov ter strokovnega osebja javnost seznaniti s ključnimi simptomi, znaki in potekom zdravljenja limfoma, levkemije, diseminiranega plazmocitoma in mielodisplastičnega sindroma. Aktualnim bolnikom in svojcem pa želijo vliti pogum za soočenje s težko potjo do najboljše novice, to je ozdravitve.
NI BIL NEDOLŽEN KAŠELJ
Primer najboljše novice je na svoji koži doživela Kristina Modic, predsednica omenjenega združenja. Pred desetimi leti, ko sta se z možem odločila, da bi svojo zvezo nadgradila z nadobudnežem, se je življenje nenadoma obrnilo na glavo. Začelo se je s kašljem. Misleč, da je nedolžen, je minil mesec dni, preden se je odpravila k zdravnici. Ta ji je predpisala antibiotike, a ji niso kaj dosti pomagali. Sledilo je slikanje pljuč, ki je razkrilo vzrok kašljanja. Na sliki je bil viden velik tumor med pljučnima kriloma v velikosti 11 x 8 centimetrov, diagnoza pa je bila visokomaligni difuzni ne-Hodgkinov B-limfom. »Ko izveš diagnozo, si šokiran. Beseda rak ti odzvanja v glavi še dolgo. Sprašuješ se, kako boš to povedal svojim bližnjim,« razlaga Modičeva, ki je ob odkritju bolezni štela 32 let. Ker je po naravi optimistka, ni vrgla puške v koruzo. Raka je premagala s pomočjo kemoterapije, obsevanja in bioloških zdravil.
JE LUČ NA KONCU TUNELA
Po njenih besedah je treba ob taki novici pogledati na bolezen z drugega zornega kota. Kot na preizkušnjo, ki ima na koncu tunela luč. Nič pa ni odveč, če si oboleli poišče psihosocialno pomoč. Kot pravi Modičeva, bi moral biti psihoonkolog na voljo takoj ob potrditvi diagnoze, ne pa nekaj tednov kasneje.
In kateri so simptomi malignih krvnih bolezni?
To so dalj časa trajajoča vročina, povečane bezgavke, kašelj, srbečica, nočno potenje, utrujenost, zasoplost, hujšanje ali bolečine v kosteh. Prav zaradi splošnih simptomov, ki se jih zlahka zamenja za gripo, utrujenost in druge manj resne zdravstvene težave, bolezen prepogosto odkrijejo pozno, je ob predstavitvi kampanje poudarila Kristina Modic. A ravno zgodaj odkrita bolezen se lažje zdravi in zahteva manj zahtevno zdravljenje, izboljša se tudi kakovost življenja bolnika med zdravljenjem in možnost preživetja.
ZBOLELA PRED MATURO
Z zloveščim rakom se je srečala tudi 28-letna Brina Žagar, aktivna članica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, in prostovoljka na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Pred desetimi leti, ko je zbolela, je obiskovala zadnji letnik gimnazije. »Pred poletjem so me čakali maturantski ples, zaključni turnir v košarki, ki sem jo redno trenirala, in matura. Vsaj tako sem mislila, dokler nisem zaradi bolečin v prsnem košu obiskala osebne zdravnice. Po preiskavah, ki so si sledile druga za drugo, so zelo hitro postavili diagnozo agresivni ne-Hodgkinov limfom,« pravi Brina, ki je začela zdravljenje kmalu po diagnozi. To je trajalo približno pol leta. Zdravila se je s kemoterapijo in biološkimi zdravili, temu je sledilo še obsevanje.
Na podlagi lastne izkušnje in dela z bolniki naša mlada sogovornica pravi, da v trenutku, ko je posameznik soočen s težko diagnozo, ni čarobne besede ali stavka, ki bi v hipu razblinil skrbi. »Kljub vsemu bi vsem sporočila, da je bolezen moč premagati. Bolniki naj vprašajo svojega zdravnika, karkoli jih zanima o zdravljenju in bolezni, ter naj poiščejo podporo, ki jo potrebujejo. Poleg najbližjih so jim lahko v dodatno oporo različna združenja bolnikov, skupine za samopomoč, strokovna psihološka podpora in drugo. Res, da je zdravljenje naporno, a se je vsekakor vredno potruditi.«
