Opozarjajo, da lahko vročina prizadene zlasti občutljivejše skupine prebivalstva, starejše, otroke in bolnike. Prav tako so bolj ogroženi prebivalci mest, brezdomci, tisti, ki delajo na prostem ali pa bivajo v slabše prezračenih ali prenatrpanih prostorih.
Kot so zapisali na svoji spletni strani, daljše obdobje vročine lahko povzroči različne težave in pregretje telesa, posledica so lahko kožni izpuščaji, vročinski krči ali izčrpanost, pa tudi omedlevica in vročinska kap.
Ker se v vročini hrana hitreje pokvari, je treba biti pozoren tudi na pravilno ravnanje s hrano, pa tudi z zdravili.
Zato na NIJZ ljudem svetujejo, da se med hujšo vročino umaknejo v senco ali v hladnejše prostore, fizično aktivnost na prostem pa omejijo na jutranje in večerne ure. Priporočajo pravilno izbiro oblačil ter uživanje lahke hrane v manjših obrokih in zadostne količine tekočin.
Vse opozarjajo tudi, naj ne pozabijo na zaščito pred soncem. Med 10. in 16. uro, v času njegove največje moči, se je najbolje zadrževati v senci, svetujejo pa tudi zaščito z zaščitno kremo ter primernimi oblačili, sončnimi očali in pokrivalom za glavo.
