Raziskovalci na univerzi Berkeley v Kaliforniji so ugotovili, da je pomanjkanje globokega ne-REM spanca povezano z večjim tveganjem za kopičenje beljakovine beta-amiloid v možganih. Gre za vrsto beljakovine, ki naj bi napadla dolgoročni spomin in sprožala Alzheimerjevo bolezen.
Višji nivoji te beljakovine v možganih nato povzročijo še več motenj spanja – kar rezultira v začaranem krogu.
»Več kot imate beta-amiloida v nekaterih delih vaših možganov, manj globokega spanca dobite, in posledično se vam slabša spomin,« je opozarja profesor nevroznanosti na Kalifornijski univerzi, Mathew Walker.
Njena.si
Prvi koraki v samostojno življenje: Kako zavarovati svoje stanovanje?
»Poleg tega manj globoko kot spite, težje se znebite teh slabih beljakovin,« dodaja.
Ugotovitev raziskovalcev je bila objavljena v ponedeljkovi ediciji revije Nature Neuroscience.
Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence. Skoraj 44 milijonov ljudi trenutno živi s to boleznijo, strokovnjaki pa predvidevajo celo velik porast demence v prihodnosti, saj se generacije vedno bolj starajo.
