»Razmere vsekakor so resne, a ne brezupne,« je Brooks dejal o posledicah podnebnih sprememb. »Nihče ne misli, da bodo izginile prav vse vrste.« Rezultati njegovih raziskav so dovolj zgovorni – Brooks in njegov kolega Eric Hoberg sta več kot trideset let proučevala učinke, ki so jih podnebne spremembe imele na parazite v različnih ekosistem.
Priznani zoolog opozarja, da bodo podnebne spremembe neizogibno zaslužne za novo dobo bolezni.
Tako sta odkrila, da se patogeni širijo veliko lažje, kot pa je domnevala znanstvena srenja. Kar pa pomeni, da bodo izbruhi, kot je bil denimo tisti ebole, v prihodnosti pogostejši. »Zaradi podnebnih sprememb pride do premikov vrst in novih povezav med njimi,« je dejal Brooks. »Z okuženimi se namreč premikajo tudi patogeni, ki lahko pridejo v stik s popolnoma neznanimi jim organizmi.« Kar pomeni, da so lahko patogeni v novih okoljih zaslužni za pogostejše in bolj obsežne epidemije. »Ne verjamem, da se bo pojavil sev, ki bo s planeta izbrisal vse oblike življenja,« je povedal Brooks. »Bolj verjetni se zdijo lokalizirani izbruhi bolezni, zaradi katerih bodo pod znatnimi pritiski razni zdravstveni sistemi. Šlo bo torej za smrt tisočerih ureznin.«
»Nekateri znanstveniki so krizo biološke razgibanosti in podnebne spremembe prepoznali že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar pa so potrebovali še dodatnih dvajset let, preden so se zavedeli obsega problematike.«
Brooksova dognanja pa niso ravno nova. Nemogoče bi pač bilo reči, da so bile posledice podnebnih sprememb v ekosistemih nepričakovane. Tudi Brooks je v svoji raziskavi podal, da gre za predvidljive rezultate podnebnih sprememb. Vendar pa meni, da bodo vplivi na biološko razgibanost veliko širši, kot pa so znanstveniki morda pričakovali. »Nekateri znanstveniki so krizo biološke razgibanosti in podnebne spremembe prepoznali že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar pa so potrebovali še dodatnih dvajset let, preden so se zavedeli obsega problematike,« je dejal Brooks. Opozoril pa je še na nekaj – ljudje naj bi bili naučeni, da se paraziti tako privadijo na svoje gostitelje, da jih ne menjajo pogosto. Brooks pa je mnenja, da se to dogaja neprestano. Zato meni, da je potrebno korenito spremeniti mišljenje, ko pride do širjenja patogenov. Ker podnebne spremembe parazite vodijo na nova območja, so gostitelji, ki jim še niso bili izpostavljeni, zanje toliko bolj in ne manj dovzetni. Niso namreč še imeli priložnosti, da bi lahko razvili odpornost nanje. Brooks meni tudi, da podnebnih sprememb ni mogoče odpraviti, vendar pa ostaja optimističen, saj pravi, da lahko bolezni vsaj pričakujemo, če se jim že ne moremo izogniti. Najboljša rešitev bi po njegovem mnenju bila zbirka vseh znanih patogenov in njihovo čim boljše poznavanje. Pri tem pa bodo morali svojo vlogo odigrati tudi politiki – najprej tako, da problematiko sploh priznajo.