Novice Svet24

O čem je govora? Sporni poseg je ekstrakacija živca – na leto je takšnih posegov opravljenih več milijonov. Zobje brez živcev veljajo za »mrtve«, kaj lahko pa postanejo zatočišče za strupene anaerobne bakterije. Če so pogoji ustrezni, lahko te pridejo v vaš krvni obtok. Ker se ti »strupeni zobje« običajno več let zdijo povsem zdravi, je težko odkriti izvor sistemskih bolezni.

Price je zaključil, da je mehansko nemogoče sterilizirati zob, kateremu je bil odstranjen živec.

Weston A. Price

Številni zobozdravniki bi se morali seznaniti z delom dr. Westona A. Pricea. Žal pa njegovo delo še vedno zatirajo razni zdravstveni strokovnjaki. Price je po vsem svetu preučeval zobe, kosti in prehrano avtohtonega prebivalstva, prikrajšanega za sodobno prehrano. Hotel je namreč najti zdravilo za infekcijo živcev – ko je spoznal, da živci kljub zdravljenju ostanejo okuženi, pa je upravičeno postal sumničav. Nekega dne je tako predlagal svoji ženi, ki je bila takrat šest let priklenjena na invalidski voziček, da ji izpuli »mrtev« zob, četudi z njim ni imela težav. Strinjala se je, zob pa je nato vstavil pod kožo zajca. Zajec je umrl deset dni pozneje – razvil je enako obliko artritisa, kot je pestil njegovo ženo, ta pa si je opomogla in sčasoma shodila. Price je zato zaključil, da je mehansko nemogoče sterilizirati zob, kateremu je bil odstranjen živec. Leta 1992 je o svojih raziskavah napisal dve knjigi, vendar pa je bilo njegovo delo zatirano kar 70 let, dokler ni resnice končno razkril George A. Meinig.

Potrditev Priceovega dela

Dr. George A. Meinig je bil med drugo svetovno vojno stotnik v ameriški vojski, pred selitvijo v Hollywood pa je postal zobozdravnik za slavne osebnosti. Pozneje je postal ustanovni član Ameriškega združenja specialistov za zobne živce. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je 18 mesecev proučeval Priceovo delo in objavil knjigo o prikrivanju resnice pri odstranjevanju živcev.

Česa zobozdravniki ne vedo o anatomiji zoba

Zobe tvori najtrša substanca v našem telesu, sklenina. V notranjosti vsakega zoba je votlina in v njem zobna pulpa, ki povezuje krvne žile in živce. Okoli je zobovina, sestavljena iz živih celic, ki izločajo trde mineralne snovi. Zunanji del je sklenina. Zob na mestu ostaja po zaslugi parodontalnega ligamenta, nekakšni elastičnih vezi. Zobozdravniki vedo, da ima zob več kanalov, vseeno pa številni sploh niso omenjeni. Vsak zob namreč premore pravi labirint majhnih cevk, ki skupaj znašajo več kilometrov. Price je tako pri osrednjem sekalcu prepoznal kar 75 ločenih dostopnih kanalov. Po teh cevčicah se redno gibljejo mikroskopski organizmi. Zobozdravnik torej, ko odstrani živec, prebode zob, odprtino pa zapolni s snovjo, ki prekine dotok krvi v zob. Vseeno pa ostanejo prej omenjene cevčice in bakterije, ki pa nimajo več vira hrane in so v cevčicah varne pred antibiotiki in imunsko obrambo telesa.

Thinkstock

Nikoli ni pametno pustiti nečesa mrtvega v telesu.

Vzrok za številne bolezni

Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi se ti poprej neškodljivi organizmi okrepijo in začnejo proizvajajo številne toksine, z njimi pa ne opravi nobena oblika sterilizacije. Okužba se pogosto razširi celo do čeljusti.

Ogroženo srce, ledvice in kostni mozeg

Če imunski sistem ni načet lahko praviloma opravi z bakterijami. Drugače pa je, če je oslabljen. Te bakterije se nato premaknejo v okoliško tkivo in sčasoma v krvni obtok. Kot se izkaže, so skoraj vse kronične degenerativne bolezni povezane s tem zobozdravstvenim postopkom, vključno z boleznimi srca, ledvic, tudi artritis, revmatične bolezni, bolezni sklepov, nevrološke bolezni in avtoimunske bolezni. Zdi se, da obstaja celo povezava z rakom. Dr. Robert Jones je namreč raziskal povezavo med omenjenim posegom in rakom na dojki. Kot se je izkazalo, je kar 93 odstotkov žensk z rakom na dojki prestalo operacijo živca. V večini primerov so se tumorji pojavili na tisti strani, kjer je bil odstranjen živec.