Boštjan, danes imate 42 let, na življenje in svet gledate optimistično, kljub novici, ki ste jo slišali v poletnih dneh, kajne?
Ja, časi so se spremenili, večina nas živi dobro in kakovost življenja je visoka. Kot zanimivost naj povem, da je v Severni Ameriki, če si seveda belopolt, gej in pozitiven, pričakovana življenjska doba daljša kot pri splošni populaciji. Manj optimističen sem zaradi naraščajočega števila novih primerov HIV in neodzivnosti zdravstva na kritično situacijo med moškimi, ki seksajo z moškimi. Ocenjujemo, da je pri starosti 40, 50 let okužen že vsak peti. Mnogi se tega ne zavedajo.
Kaj so po vašem mnenju glavne ovire za uspešno zajezitev epidemije med geji, ki ste najbolj prizadeti?
V preteklih desetletjih smo predvsem svetovali uporabo kondoma in lubrikanta. Škuc Magnus je na tem področju oral ledino že pred 30 leti. Kondom je bil naša velika zmaga, vendar danes opozarjamo, da ne bo dovolj za konec epidemije. Je sicer odlična zaščita za tiste, ki ga uporabljajo redno, pravilno in pravočasno. To uspeva zgolj manjšini.
Zakaj?
Nekateri imajo težave z erekcijo, drugi imajo pomisleke verske narave, nekateri si želijo bolj intimne izkušnje v spolnem življenju. Tako je večina ljudi brez ustrezne zaščite. Čim prej moramo najbolj ogrožene skupine izobraziti o uporabi oralne preventive – tablet, ki jih jemljejo neokuženi pred seksom, da do prenosa virusa ne pride. Kondom nudi okrog 70 odstotkov zaščite, tablete 99 odstotkov. Tablete so v lekarnah, vendar jih zdravniki ne predpisujejo.
Vseskozi pravite, da je pomembno pravočasno testiranje in zdravljenje, ste neke vrste glasnik pravočasnega testiranja …
Ob prvih znakih gripe in prehlada hitimo v lekarno, pri HIV-u pa mnogi predolgo čakajo. Ob sumu na okužbo s HIV je pomembno čim hitreje obiskati infektologa, najbolje v 72 urah. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, pa se naj testirajo redno, na primer poleti, jeseni, pozimi in spomladi.
Okužbo s HIV ste odkrili zelo zgodaj.
Res je. Čutil sem, da se nekaj spreminja v telesu, po samo nekaj stopnicah sem bil zadihan. Mnogi akutni sindrom opisujejo kot eno izmed najhujših grip v svojem življenju. Kljub temu eno testiranje ni bilo dovolj, saj lahko mine več tednov, preden dobimo pravi rezultat. Rezultat testa na HIV je vedno dober, ne glede na predznak, in če poznamo svoj serostatus, lahko poskrbimo zase in za naše najdražje.
HIV se pogosto povezuje s promiskuiteto?
Napaka! Večina prenosov, kar tri četrtine, se zgodi v domači spalnici s primarnim partnerjem.
Prenos virusa se pogosto zgodi takrat, ko mislimo, da smo povsem varni
Imeti HIV je še vedno velik tabu, še posebno težavo pa predstavlja avtostigma, ko se ljudje s HIV začnejo samoomejevati, kajne?
Ja, nekateri ljudje imajo v začetnem obdobju težave z navezovanjem stikov, nekateri se popolnoma izolirajo. Zares veliko »sranja« imamo v sebi in nedvomno mora človek to predelati, se pogovoriti s seboj, včasih pa je to lahko zelo čustveno. Skozi podoben proces morajo tudi bližnji.
Morda tudi zaradi podob, ki smo jih videvali po televiziji v preteklosti?
Res je, tudi zaradi teh podob je HIV še vedno precej velik tabu, ljudje neradi govorijo o njem. Vendar je po treh desetletjih življenja s HIV čas, da obrnemo ploščo. V javnosti potrebujemo več pozitivnih zgodb. Stigma se najučinkoviteje zmanjšuje z razkrivanjem, odkritim pogovorom. Veliko lahko prispevamo ravno ljudje s HIV.
Zakaj pravite, da je HIV v prvi vrsti problem mentalnega zdravja?
Težave se znajo pokazati, če človek zaradi novice ali reakcije okolice pade v depresijo. To lahko vpliva na zdravljenje, saj so ljudje manj motivirani, ne jemljejo zdravil, zato je na mestu skrb za mentalno zdravje. Nekaj malega depresije ne škodi, saj v njej človek predela stvari, izjoče žalost, se sooči s stanjem, naredi načrt, kako naprej. Ključnega pomena pa so zavezniki, podpora ljudi, ki jim zaupamo.
Oseba lahko zaradi novice o okužbi ali reakcije okolice pade v depresijo.
Kje ste vi našli podporo?
Ljudje okoli mene, tudi starši, so bili zelo razumevajoči. Pomembno je, da sem svoj serostatus razkril najbližjim, saj so mi samo tako lahko v podporo pri potrebni spremembi življenjskega sloga. Pomembno oporo predstavlja tudi vključitev v anonimno skupino za samopomoč Mercury v okviru ljubljanskega ŠKUC-a.
