Izbruh ošpic, ki ga je potrdil Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je prilil olje na ogenj v nesoglasjih med tistimi, ki cepljenjem nasprotujejo, in uradnimi institucijami, ki zagovarjajo obvezno cepljenje in poudarjajo dobrobiti visoke precepljenosti. Enajst trenutno obolelih obe strani jemljeta kot dokaz za pravilnost svojega razmišljanja. Kdo ima prav?
Arhiv Svet24
Na mednarodni razstavi psov 8. in 9. novembra v Šempetru pri Novi Gorici je bilo 700 lastnikov psov, 70 sodelavcev in 400 obiskovalcev z vstopnicami. Med udeleženci iz kar 27 različnih držav je bil očitno tudi nekdo z virusom ošpic, s katerim je okužil tudi preostale obiskovalce. Kot predvidevajo v NIJZ, je virus prišel iz tujine; v javnosti se pojavljajo špekulacije, da naj bi prišel iz Italije, drugi menijo, da je prišel iz BiH, kjer so v zadnjih mesecih opazili močan porast števila obolelih z ošpicami.
Arhiv Svet24
NIJZ je bil za zdaj obveščen o enajstih bolnikih, pri katerih je bil postavljen sum na to bolezen. Pri petih od teh so ošpice že laboratorijsko potrjene. A sama bolezen in težave, ki jih prinaša, so skorajda že pozabljene, saj je v ospredje zopet stopil boj za in proti obveznemu cepljenju. Slovenija je namreč še ena redkih evropskih držav, v katerih je cepljenje otrok obvezno, čeprav je vedno več staršev, ki menijo, da so cepiva veliko bolj škodljiva kot bolezni, proti katerim naj bi ščitila.
Tako nasprotniki cepljenja, v želji po tem, da bi njihovi otroci razvili naravno imunost, te celo namenoma izpostavljajo okužbi z ošpicami, da bi jo preboleli in tako sami razvili protitelesa. Kljub temu, da naj bi ošpice veljale za relativno preprosto bolezen, za katero so značilni izpuščaji in visoka vročina, pa so možne tudi komplikacije. V 0,1 odstotka (podatek za ZDA) pa naj bi bile celo smrtne.
Ošpice v necepljeni populaciji preboli kar 99 odstotkov prebivalstva.
Prof. dr. Rajko Kenda, strokovni direktor Pediatrične klinike UKC Ljubljana, se je ob komentiranju izbruha obregnil ob Sladjano Velkov, veliko nasprotnico cepljenj, ki je pred nekaj tedni s svojimi predavanji polnila dvorane po Sloveniji: »Osebno pričakujem, da bo gospa Sladjana Velkov povedala, kakšno prehrano naj ljudje uživajo in koliko sončenja naj si privoščijo, da se bolezen ne bo širila.« Sladjana Velkov se je odzvala z zapisom v eni od facebook skupin, kjer je dr. Kendo lepo pozdravila in mu sporočila, naj ji za kakšen nasvet kar mirno piše.
Facebook je po objavi, da je prišlo do izbruha ošpic, pokal po šivih od različnih mnenj. Nekatera so bila precej pomirjujoča: »Naj takoj povem, da se ne postavljam na nobeno stran, a govoriti o izbruhu ošpic je skoraj tako, kot bi govorili o izbruhu prehlada. Včasih je bila to bolezen, ki si jo pač moral preboleti in ko si jo, si postal imun nanjo. Danes pa govorimo o izbruhu, kot da smo na pragu nove pandemije gripe in ne bolezni, ki jo zdravo človeško telo premaga z manjšim naporom. Dajte se vsi malo skulirat.«
Arhiv Svet24
Veliko je bilo relativiziranja uradnih podatkov: »V 22.000 primerih ošpic ni prišlo do enega samega primera encefalitisa. Vse zastraševanje z 1/1000 velja za 70. leta ali pa za tretji svet. Dandanes imamo ljudje obilico hrane, neoporečno vodo in toplo posteljo. Vse to je nujno potrebno v primeru ošpic, če nočemo tvegati zapletov,« in dokazov, da je argumentirano prepričevanje včasih brezplodno: »Preživela sem oslovski kašelj kot dojenček, 2 x vodene koze, šen, virusno pljučnico – in zdaj se kronična borelija. A nihče me ne more prepričati, naj se cepim ali cepim otroke!«
Izjave in argumenti, ki včasih prekoračijo mejo racionalnega, so zagotovo tudi posledica dejstva, da je pomanjkanje proste izbire odlično gojišče za nestrpnost. Število zagovornikov svobodnega odločanja na področju cepljenja otrok je vedno večje. Uradno naj bi v Sloveniji predstavljali 3 odstotke prebivalstva, a štel jih v resnici ni nihče.
S cepljenjem so ošpice v Sloveniji skorajda izginile.
Dejstva o ošpicah
Ošpice so akutna, zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni vročina, kašelj, nahod, vnetje veznice in poseben izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni, najprej na obrazu, nato se razširi po telesu, traja 4–7 dni. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je razmeroma redek. Inkubacijska doba pri ošpicah znaša okoli 10 dni. Bolniki postanejo kužni štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščaja. V Sloveniji so obvezno cepljenje proti ošpicam uvedli leta 1968.
Arhiv Svet24
Arhiv Svet24
