In čeprav je smrčanje lahko povezano z mnogimi resnimi boleznimi srca, ni nič lažje sprejemljivo tudi v primerih, ko gre zgolj za navadno smrčanje. Smrčanje je namreč eden tistih simptomov, ki prizadene tako smrčečega kot njegove bližnje.
Verjetno se je s smrčanjem srečal že marsikdo od vas. Ni prijetno. Nikakor ne. Tistemu, ki spi poleg smrčečega, po raziskavah na noč odvzame eno uro spanja. In če ste mislili, da je smrčanje posledica trdnega spanca in zato vašemu smrčečemu partnerju ne povzroča takšnih težav kot vam, se motite. Smrčanje slabša kakovost spanja in kakovost življenja nasploh, saj je pogosto krivec za mnogo vsakodnevnih tegob, ki jih sicer pripisujemo stresu in življenju v današnjih časih. Pa da ne bomo zmotno smrčanja pripisali le moškim, je na svetu kar 35 odstotkov žensk, ki redno smrčijo, in 5 odstotkov otrok. Smrčanje se torej ne ozira na spol in starost.
Kaj se dogaja med smrčanjem?
Verjetno je to eno najpogostejših vprašanj: kaj izvabi tisti grozni zvok, za katerega se ponoči zdi, da je še trikrat glasnejši? Krivca za smrčanje sta v veliki meri naša genetska in fiziološka predispozicija in dihanje skozi usta. Slednje je za človeka nenaravno, saj ljudje navadno (in smo nagnjeni k temu) dihamo skozi nos. Kadar pa je dihanje skozi nos oteženo, začnemo dihati skozi usta. Takrat gre zrak v naša pljuča skozi ustni predel, namesto skozi žrelno-nosnega, kar povzroči vibriranje mehkih tkiv v naših ustih. To vibriranje izvabi značilen nadležen zvok, ki ga dodatno okrepi še naša oblika glave, mišic, količina vezivnega in maščobnega tkiva, debelina sluznice in morebitne razvojne ali bolezenske razmere. Sproščene mišice ust, grla in jezika pa pretok zraka še otežijo, zaradi česar smrčanje lahko postane nevarno in vodi v težave z visokim pritiskom ter motnje srca in ožilja.
