Večina nas ima vsaj en hujši glavobol na leto, nekatere pa po malem glava kar naprej opozarja nase. Napadi trajajo nekaj ur, nekateri pa se lahko vlečejo več tednov in počrpajo še zadnje kapljice goriva za človeka dostojno življenje. Potolažimo se z mislijo, da lahko večino glavobolov preprečimo, če si znamo prisluhniti in se izogibati sprožilnim dejavnikom.
Tenzijski glavobol
Rad se pojavi pozno dopoldne ali zgodaj popoldne, traja pa lahko tudi več ur. Zanj je značilna bolečina, ki je ponavadi stalna in se širi nad predelom oči ali po vsej glavi, imamo občutek hudega pritiska za očmi, čutimo napetost v vratnih mišicah in stiskanje okoli glave.
Tenzijski glavobol je pogosto posledica stresa, tudi depresije, ali slabe drže, ki povzroča napetost v mišicah vratu in lasišča. Po navadi traja nekaj ur, pri nekaterih ljudeh pa lahko vztraja tudi več dni ali tednov. Poslabša ga hrupno, vroče ali zadušljivo okolje, najpogostejši pa je pri ženskah, starejših od 20 let.
Kaj lahko storimo?
Protibolečinska zdravila lahko pomagajo, če jih vzamemo občasno, če jih jemljemo redno, pa lahko glavobol celo povzročijo. Najbolje se je zaupati zdravniku, še posebej če smo zaradi glavobola kdaj bruhali ali imeli zamegljen vid. Zdravnik nas bo vprašal vse o bolečini in nas po potrebi napotil na magnetnoresonančno slikanje ali računalniško tomografijo možganov, da bi odkrila druge težave.
Vedno se dobro obnesejo tehnike za obvladovanje stresa, vaje za sproščanje, pa tudi joga. Če trpimo za depresijo, pa znajo glavobol odpraviti že zdravila zoper njo. Zelo pogosto tenzijski glavobol povsem izgine, če se notranje umirimo.
Migrena
Migrenske glavobole - z avro ali brez nje - pogosto spremljajo opozorilni znaki, tako imenovani prodromi, ki se pojavijo kakšno uro pred bolečino. Začutimo lahko tesnobo ali nihanje razpoloženja, spremeni se nam čut za vonj in okus, energija se nam dvigne ali nenadoma pade, nekateri pa začnejo kar zehati.
Ljudje, ki imajo migrene z avro, pa zaznavajo še številne druge simptome, med drugim: motnje vida, na primer zamegljen vid ali utripajočo svetlobo, mravljinčenje, odrevenelost ali šibkost v predelu obraza ali na eni strani telesa. Pozneje pa se lahko razvijejo še glavni simptomi, značilni za obe vrsti migrene, kot so hud glavobol z utripajočo bolečino, ki je hujši ob premikih ali ponavadi omejen nad eno oko ali okrog enega senca, lahko nam je slabo in bruhamo, občutljivi smo za svetlobo, hrup in nekatere vonjave.
Migrena lahko traja nekaj ur ali pa več dni, po napadu čutimo nenavadno utrujenost in se težko zberemo.
Glavni vzrok za migreno ni povsem jasen, po vsej verjetnosti pa jo sproži motnja v možganskem deblu in spremembe ravni nekaterih živčnih prenašalcev, ki vplivajo na druge dele možganov in povzročajo spremembe v možganskih žilicah.
Približno 80 odstotkov ljudi, ki trpijo za migreno, ima bližnjega sorodnika z enakimi težavami. Ironično je, da lahko napad sproži tako hud stres ali depresija kot tudi sproščanje po napornem dnevu. Možni sprožilci pa so tudi izpuščen obrok, premalo ali preveč spanca, dehidracija in nekatera živila, na primer sir, čokolada in rdeče vino, pri nekaterih ljudeh pa tudi utripajoča svetloba, na primer v diskotekah, močan hrup, denimo na koncertih, nenavaden vonj, vročina ipd. Veliko žensk opaža, da se migrene pojavijo v času menstruacije.
Kaj lahko storimo?
Zdravnik nam bo predpisal zdravila, ki skrajšajo napad, ublažijo simptome ali napad preprečijo. Zdravilo proti migreni lahko ustavi ali skrajša glavobol, če ga vzamemo takoj, ko se bolečina začne. Nekatera zdravila, kot so zaviralci beta receptorjev, napade preprečujejo, vendar jih moramo jemati vsak dan. Včasih zadostujejo protibolečinska nesteroidna protivnetna zdravila, pri slabosti in bruhanju pa antiemetiki.
Kako preprečimo migreno?
Z izločevanjem sprožilcev lahko ugotovimo, kateri je odgovoren za migrenske napade. V ta namen si pišimo dnevnik in skušajmo dognati, katere vrste hrana in kakšno okolje nam škodi. Uživajmo redne obroke, popijmo veliko vode in, če je le mogoče, vedno hodimo spat ob isti uri. Napad ne bo tako boleč, če si bomo privoščili počitek v zatemnjeni sobi, s hladnim obkladkom na glavi. Če je sprožilec migrene stres, se priučimo meditacije ali pa si vsak dan vzemimo čas za priljubljeni konjiček.
Glavobol v rafalih
Začne se zgodaj dopoldne, glavni simptomi, ki se pojavijo nenadoma in so omejeni na eno stran obraza in glave, pa so huda bolečina okrog enega očesa ali senca, solzenje in rdeče oko, povešena očesna veka, zamašena nosnica ali včasih izcedek iz ene nosnice. Posamezna epizoda glavobola lahko traja od nekaj minut do tri ure, povprečno pa od 15 do 30 minut. Značilno zanj je še, da se zaporedja hude bolečine lahko ponovijo večkrat na dan.
Tudi glavobol v rafalih povezujejo s posledico širjenja možganskih žil, je pa pogostejši pri moških in toliko bolj pri kadilcih in ljudeh, ki čezmerno uživajo alkohol.
Pomembno!
Če imate prvič nenaden hud glavobol ali pa so vaši simptomi drugačni od prejšnjih glavobolov, se posvetujte z zdravnikom.
Kaj lahko storimo?
Za preprečevanje napadov nam bo zdravnik predpisal zdravila, antimigrenike, v obliki injekcije ali nosnega pršila, na voljo pa so tudi zdravila, ki glavobole preprečujejo. Ko se umirijo, je treba odmerek počasi zmanjševati. Pri zelo močnih glavobolih včasih pomaga le litij oziroma stabilizator razpoloženja. Opustiti bo treba kajenje in še tako majhen kozarček alkohola!
