Pobuda "Eden izmed nas" je po navedbah Evropskega parlamenta zbrala več kot 1.700.000 podpisov v 18 državah članicah EU in tako krepko presegla minimalne zahteve.
Lizbonska pogodba, ki je uvedla državljansko pobudo, namreč določa, da lahko milijon državljanov iz najmanj četrtine držav članic EU od Evropske komisije zahteva, da oblikuje zakonodajni predlog s področja, ki je v njeni pristojnosti. Da zberejo milijon podpisov podpore, imajo organizatorji pobude leto dni časa.
Prva, ki je uspešno prestala te zahteve, je bila lani evropska državljanska pobuda Right2Water, ki zahteva dostop do čiste vode za vse in nasprotuje liberalizaciji storitev oskrbe z vodo.
Tokratna pobuda za prepoved in konec financiranja raziskav, ki bi imele za posledico uničenje človeškega zarodka, je tako šele druga doslej. Njeni pobudniki so danes v Evropskem parlamentu predstavili svoje cilje, že v sredo pa so se sestali z evropsko komisarko za raziskave, inovacije in znanost Maire Geoghegan-Quinn.
Kot piše na spletni strani pobude, je cilj okrepiti varovanje človeškega življenja od spočetja dalje - v okviru možnosti in pristojnosti EU. Pozivajo k spremembi finančne uredbe, ki določa porabo proračuna EU, tako da se iz njega ne bi več financirale dejavnosti, ki vodijo v uničenje človeških zarodkov, zlasti na področju raziskav, razvojne pomoči in javnega zdravja.
Na današnji javni razpravi v parlamentu v Bruslju je sodeloval tudi evropski poslanec iz Slovenije Lojze Peterle (NSi/EPP), ki je dejal, da gre v prvi vrsti za vprašanje, ki terja trezno razpravo, ne pa "showa, ki bi polariziral".
"Pogovoriti se je treba o osnovnem vprašanju, iz katerega izhaja pobuda, to je odnos do človekovega dostojanstva, ki so ga očetje Evropske unije postavili kot temelj svobodne in združene Evrope, preden je bila podpisana prva pogodba o skupnosti jekla in premoga," je dejal Peterle, za katerega prvo vprašanje ni status znanosti, ampak status človeka.
"Ne vidim biološkega ne kakšnega drugega argumenta, ki bi spočetemu življenju vzel status človeškega bitja. Tako se je izreklo tudi evropsko sodišče," opozarja Peterle. "Če pa gre za ljudi, potem so posledice jasne. Ker imamo opraviti s človekom, ne moremo mimo vprašanja, kako varovati njegove pravice v najbolj občutljivi in ranljivi fazi, ko se sam ne more braniti."
