Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja se financirajo nekatere storitve v polnem obsegu (100 %), druge pa le v določenem odstotku od vrednosti storitve. Razliko do polne vrednosti moramo plačati zavarovanci, razen če se za doplačilo zavarujemo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. V tem primeru doplačilo krije zavarovalnica.
Z obveznim zdravstvenim zavarovanjem je zavarovancem sicer zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti v primerih, kot so sistematični in drugi preventivni pregledi otrok, učencev, dijakov in študentov do dopolnjenega 26. leta starosti, žensk v zvezi z nosečnostjo in drugih odraslih oseb v skladu s programom, razen pregledov, ki jih na podlagi zakona zagotavljajo delodajalci.
V celoti je zagotovljeno tudi plačilo za preprečevanje, presejanje in zgodnje odkrivanje bolezni, skladno s programom, ki ga sprejme Zdravstveni svet, ter za svetovanje, izobraževanje, usposabljanje in pomoč za spreminjanje nezdravega življenjskega sloga. V celoti se krije prav tako zdravljenje in rehabilitacija otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo, in otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter otrok in mladostnikov z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov ter tudi zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom.
Plačilo nam je v celoti zagotovljeno pri preprečevanju, odkrivanju in zdravljenju infekcije HIV in nalezljivih bolezni, za katere je z zakonom določeno izvajanje ukrepov za preprečevanje njihovega širjenja, ter pri obveznih cepljenjih, imunoprofilaksi in kemoprofilaksi skladno s programom. Še veliko je ostalih stvari, za katere imamo zavarovanci zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev v celoti, med drugim tudi za zdravljenje in rehabilitacijo zaradi poklicnih bolezni in poškodb pri delu, za nujno medicinsko pomoč (vključno z nujnimi reševalnimi prevozi) in recimo tudi za zdravstveno varstvo v zvezi z dajanjem in izmenjavo tkiv in organov za presaditev drugim osebam.
Za zdravstvene storitve, ki nam jih obvezno zavarovanje ne krije v celoti, pa lahko plačamo veliko denarja, če nimamo sklenjenega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
To potrjuje tudi primer bralkinega moža. Njen 54-letni mož je bil zaradi večdnevne driske zelo izčrpan. Odšel je na urgenco kliničnega centra. Pregledali so ga in hospitalizirali v gastrokliniki, po nekaj dneh pa odkrili ujet in zavozlan konec črevesja. Sledila je nujna operacija, po operaciji pa je bil en dan na intenzivnem oddelku v UKC, nato teden dni na abdominalnem. Največji problem je bil, da pacient ni imel urejenega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, torej mora kriti, kot navaja bralka, deset odstotkov stroškov, ki so narasli že prek 12.000 evrov. Tudi sanitetni material (pacient ima začasne stome, kar je zelo drago) in zdravila bo moral kriti sam.
Iz navedenega primera smo se lahko naučili, da je v veliko primerih zelo priporočljivo, da imamo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, saj lahko zelo hitro pride do visokih stroškov.
