Zgodba o propadajočih gostiščih Štorman je na dan prišla v začetku letošnjega leta, ko je Hotel Štorman zasegel njegov novi lastnik, ki ga je kupil od KBM Leasinga. Takrat so bili številni, ki situacije niso poznali od blizu, precej presenečeni, saj je še pred leti Zvone Štorman veljal za dobrega lastnika in šefa svojih lokalov, kjer se je vedno dobro jedlo.
A več kot očitno je, da so ti časi že davno mimo, njegovo podjetje pa z veliko hitrostjo drvi v propad ter s sabo vleče delavce, ki so še vedno zaposleni pri njegovem podjetju Zvone Štorman, s. p., in jim dolguje velike zneske.
Glede na predlog načrta finančnega prestrukturiranja Štorman zaposlenim dolguje okoli 297.000 evrov, poplačati pa jih namerava iz predvidene kupnine od Hotela Štorman oziroma odškodnine iz naslova izpada prihodka, ki jo terja od KBM Leasinga. Stavkovni odbor delavcev je v torek sporočil, da Štorman delavcem dolguje tudi do 11 plač in da je davčni nadzor odkril, da delodajalec ne poravnava davčnih obveznosti iz naslova davkov in prispevkov od izplačanih plač za obdobje vse od marca 2009 dalje.
Tako je Štorman na račun akontacije dohodnine, prispevkov za zaposlovanje, starševsko varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno varstvo 9. januarja letos dolgoval dobrih dva milijona evrov, njegove skupne davčne obveznosti pa so takrat presegale 2,6 milijona evrov. Zaposleni pa se najbolj jezijo zato, ker so dobesedno ujetniki Gostišča Štorman. Štorman jih namreč ne odpusti, pred tednom dni je vložil predlog za uvedbo prisilne poravnave, in ne stečaja, zaradi česar se ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, kjer bi prejeli vsaj nadomestila za brezposelnost, tako pa so popolnoma brez vsega, saj plač niso prejeli že mesece. Poleg tega je edini Štormanov lokal, ki še obratuje, zdaj pod okriljem novega Štormanovega podjetja, ki pa je družba z omejeno odgovornostjo in ne s. p., kjer so sami zaposleni.
Stavkajoči so jasno postavili svoje zahteve, in sicer do 30. marca poplačilo vseh plač, regresov in obveznosti iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zahtevajo pa tudi preklic prisilne poravnave in uvedbo stečaja. Zaposleni pravijo, da bodo s stavko vztrajali več dni, nad svojim delodajalcem pa so razočarani; pravijo, da so ga od januarja videli zgolj dvakrat. Pravijo tudi, da Štorman premoženja nima nobenega, če že, pa da ga ima skritega na »otokih«.
Na stavki smo slišali tudi žalostno zgodbo zaposlene Petrine Višnar, ki je v solzah povedala, da svoje plače ni dobila že celih šest mesecev, da je situacija še težja, tudi mož prejema zgolj minimalno plačo, imata pa tri otroke. Da lahko preživijo iz meseca v mesec, si mora denar izposojati od svojih staršev. Od delavcev smo slišali tudi, da so si mesece izposojali denar, da so lahko prišli na delo, verujoč, da bodo plače prejeli.
»Nori smo, da smo si izposojali denar, da smo lahko hodili v službo,« je povedal eden izmed stavkajočih. Vodja stavkovnega odbora Maksimir Hrovatič pa je dejal: »Krivi smo tudi sami, ker se nismo ustavili že prvi mesec, ko nismo prejeli plač,« in dodal »vsi inšpektorji so vedeli, kakšno je stanje, saj so kar naprej hodili k nam, ukrepal pa ni nihče. Zato ne verjamemo, da nihče ni vedel, kako ravnajo z nami. Verjetno gre pri vsem skupaj za osebna poznanstva in prijateljstva, delanje uslug.«
Med stavko je zaposlenim na pomoč priskočil sindikat gostinskih delavcev, ki je stavkajočim plačal pice, da so se na hladnem zraku vsaj malo okrepčali in pogreli. Se je pa stavkajočim pridružil tudi glavni sindikalist v podjetju, ki je dejal: »Prišli smo tako daleč, da človeka zapremo, ker psu ni dal jesti pet dni, z ljudmi pa lahko očitno počnemo, karkoli hočemo, pa se ne zgodi nič.« Povedal je tudi šokantno zgodbo, da je k njemu prišla 35-letna delavka in mu dejala, da zaradi težke situacije razmišlja o samomoru. Javnost je še pozval, naj vpliva na pristojne organizacije, da bo uveden stečaj, da se bodo delavci lahko vsaj prijavili na zavod za zaposlovanje.
Na žalost se je še enkrat pokazal napačen vzorec, ki se v Sloveniji pogosto ponavlja, žrtve pa so vedno pridni delavci, ki v podjetjih pustijo svoja življenja. Kdaj bo prišel čas, ko država tega ne bo več dopustila?
