Čas za ukrepanje in preprečevanje »pravih« bolezni je, preden opazimo njihove prve znake. Alarm se vklopi, ko so moteni naši vsakodnevni ritmi, kot so spanje, prehranjevanje in prebava.
Kako pomagamo razdraženemu črevesju?
Odpornost organizma proti povzročiteljem bolezni nam omogočajo razne fizične in kemične pregrade, ki preprečujejo, da bi mikrobi vdirali v notranjost tkiv in organov, kakršni sta koža in sluznica. Skrbna higiena rok nas bo torej ubranila marsičesa. Za preprečevanje okužb pa je pomembna tudi bakterijska flora sluznic. Gre za bakterije, ki ne uničujejo sluznice, temveč jo varujejo pred vdorom bakterij. Med njimi so znane mlečnokislinske bakterije, probiotiki, ki so tudi v jogurtih in kefirju. Pri bakterijski okužbi, ko je treba jemati antibiotike, ter pri driski pa je dokazano, da z dodajanjem probiotikov pomagamo v črevesju vzpostaviti zdravo ravnovesje med dobrimi in slabimi bakterijami.
Kaj pa, če je prebava slaba?
Težave povzroča tudi lena prebava, nastala zaradi hitrega prehranjevanja s preveč mastno in kalorično hrano, v kateri manjkajo vitamini in minerali, predvsem pa vlaknine. Slaba prebava pomeni slabše izločanje odpadkov iz telesa in kopičenje strupov, kar oslabi črevesno steno, šibka črevesna stena pa telesu ne more dovajati najbolj čiste energije, temveč le grobe delce razgrajene hrane. Je torej povod za nastanek različnih bolezni.
Uživajmo vlaknine!
Da bi črevesje spravili v pogon, moramo uživati hrano, bogato z vlakninami. Neprebavljivi vlaknati deli rastlin dodajajo blatu prostornino, obenem pa ga zmehčajo in spodbudijo iztrebljanje. Uživajte od pet do devet enot sadja in zelenjave ali stročnic na dan ter izberite polnozrnat kruh, testenine in rjavi riž. Zraven popijte veliko vode in si vzemite čas za aktivnosti na svežem zraku. Če vam način življenja ali kakšna bolezen tega ne dopušča, pa pride prav kakšen naraven dodatek s prehranskimi vlakninami, ki jim pravimo tudi prebiotiki.
