»Počutim se zelo ženstveno in seksi, končno sem zadovoljna s seboj. Ko se začnete ukvarjati z bodibildingom, postanete bolj samokritični in si ves čas prizadevate, da bi bili še boljši. Poleg tega sem postala bolj samozavestna kot nekoč,« pravi Lisa in dodaja, da se ji je po letih rednih treningov spremenil tudi odnos do hrane. »Hrane se ne bojim več, v njej ne iščem okusa, vendar nanjo gledam bolj kot na gorivo. Nekoč nisem mogla spraviti vase več kot 500 kalorij dnevno, zdaj jih zaužijem pet tisoč.«
Odpadati so ji začeli lasje
Anoreksija ji je vzela tek pri petnajstih letih. Poleg tega, da se ji je uprla hrana, je postala še depresivna, začela se je umikati od ljudi, ker se je bala, da bo pogovor nanesel na hrano, prepirala pa se je tudi z družinskimi člani, ki so ji želeli pomagati. Takšno stanje je trajalo dve leti, zlomila pa se je, ko so ji začeli odpadati lasje.
Ustrašila se je, da bo postala plešasta, zato je planila na nezdravo hrano, kokakolo in energetske pijače, kar seveda ni dobro vplivalo na njeno zdravje. Šele ko je na Japonskem spoznala fanta, ki se je ukvarjal z bodibildingom, je v njeno življenje posijalo sonce.
»Ljudje, ki živijo na Japonskem, imajo povsem drugačen odnos do hrane. Prehranjujejo se zdravo in se ne prenajedajo kot v večini drugih razvitih držav. Začela sem se zgledovati po njih, fant pa me je vpeljal še v svet bodibildinga. To me je rešilo,« priznava Lisa. 
