Raziskovalci s padske univerze so dognali, da sicer že sedaj obstaja vrsta tehnik, ki se poslužujejo genske terapije za vzgajanje kože, kosti in drugega tkiva za rekonstruktivno kirurgijo, vendar pa naj bi bil največji izziv uspešen prenos teh tehnik iz laboratorija v operacijsko sobo.
Z gensko terapijo je mogoče vzgojiti skoraj katero koli vrsto tkiva, pravijo raziskovalci, odpravljen pa bi bil poglavitni problem, s katerim se trenutno soočajo kirurgi – pomanjkanjem darovalcev.
Manjše opekline je mogoče popraviti s prenosom kože z drugih delov telesa; če pa gre za obsežnejše opekline, pa ta metoda ne deluje zadovoljivo.
Podobno je z zlomljenimi ali zdrobljenimi kostmi in poškodovanim mišičevjem.
Genska terapija se tako sliši izredno priročno, vendar bo treba najprej najti načine, s katerimi bo mogoče klinično izvajati te tehnike na učinkovit in cenovno ugoden način.
