Delovna terapevtka v URI Soča Sara Mihelčič Rupnik je za STA pojasnila, da s pomočjo živali lažje pritegnejo njihovo pozornost. Čeprav so tovrstne terapije na voljo tudi za odrasle.
V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu (URI) Soča od septembra lani izvajajo terapije s pomočjo treh manjših psov. Terapije potekajo enkrat tedensko, dolžino terapije pa prilagodijo otroku. Ta poteka največ 30 minut.
Po besedah Rupnik Mihelčičeve na inštitutu enkrat mesečno organizirajo tudi posebno obliko skupinske terapije, ki jo imenujejo družabništvo. V njej sodeluje otrok, ki je na terapiji, pes ter skupina drugih otrok.
Povedala je, da terapije s pomočjo živali izvajajo z otroci, ki nimajo dodatnih zdravstvenih zapletov in ki potrebujejo dodatno aktivnost. Ob tem je Rupnik Mihelčičeva poudarila, da morajo tudi otroci sami izraziti željo po druženju.
Tovrstne aktivnosti v URI Soča sicer uporabljajo tudi pri otrocih, ki so neodzivni in težje prizadeti ter pri hiperaktivnih otrocih in tistih z motnjo pomanjkanja pozornosti.
Rupnik Mihelčičeva je poudarila, da pri izvajanju terapij stremijo k temu, da otroci aktivnosti s psi izvedejo čim bolj samostojno. "Terapevti pri tem sodelujejo tako, da vplivajo na otrokovo držo telesa, da preprečujejo in zmanjšajo patološke reflekse, ki se pojavljajo med aktivnostjo, da se vzdržuje gibanje in koordinacija ter da se izboljšajo prijemi, ki jih s klasičnimi terapijami ne morejo doseči," je pojasnila.
Izpostavila je, da mora tovrstna terapija pozitivno delovati na otrokovo samopodobo in dodala, da se pogosto dogaja, da so otroci ob prisotnosti psov bolj aktivni. Dejala je še, da pes ne nastopa v vlogi terapevta ampak soterapevta.
V Mladinskem klimatskem zdravilišču (MKZ) Rakitna, kjer izvajajo terapije s pomočjo konj in psov, so pojasnili, da je terapija s pomočjo konj v zdravilišču namenjena pomoči otrokom in mladostnikom s težavami na področju čustvovanja in hranjenja.
Psihoterapija s pomočjo konja je primerna kot podporna ali samostojna terapija za osebe, ki imajo depresivne, anksiozne ali druge duševne motnje, ugotavljajo v zdravilišču. "Ob konju, s konjem, na konju in s pomočjo konja se otroci in mladostniki učijo graditi odnose, sodelovati v skupini in ustvarjalno reševati težave. Konji ponujajo možnost novih, pozitivnih izkušenj, omogočajo preizkušanje otrokovih sposobnosti in krepijo njegovo samozavest," navajajo.
Terapijo s pomočjo konj v zdravilišču izvajajo v obliki psihoterapevtskega jahanja. Namenjeno je odraslim in starejšim mladostnikom in pripomore k zmanjševanju simptomov in spreminjanju nefunkcionalnih prepričanj, vedenj ali čustev, navajajo.
Ure psihoterapevtskega jahanja potekajo dvakrat tedensko po uro in pol. Udeleženci konje običajno najprej negujejo, nato se odpravijo na jahališče. Tam se izvajajo različne dejavnosti, ki so individualno prilagojene. Del terapije pred in po aktivnostih s konji je tudi pogovor, ki je pomemben del srečanj psihoterapevtskega jahanja.
V MKZ Rakitna terapije s pomočjo konj izvajajo od leta 2008, s pomočjo psov pa od leta 2009.
Soustanoviteljica Društva za aktivnosti in terapijo s pomočjo živali, psihologinja Maksimiljana Marinšek pa izvaja terapije s različnimi vrstami živali. Za žival, ki bo del terapije, se odloči na podlagi otrokovega problema oziroma motnje ter njegove želje, je povedala za STA.
Po njenih besedah so denimo za otroke z različnimi strahovi primerni zajci, ker se ti otroci z njimi lažje poistovetijo. Primerne pa so lahko tudi mačke zaradi njihovega poguma. Pri hiperaktivnih otrocih se ponavadi odloči za terapijo s konji ali psi.
Marinškova sicer izvaja terapije s pomočjo konj, osla, koz, zajcev, mačk, psov in kokoši. Po njenih besedah se otroci tako prilagajajo različnim vrstam živali, naučijo se odgovornega obnašanja do živali in posredno tudi do ljudi. "Otroku lažje dopoveš kakšno je primerno vedenje do določene živali, kot do določenega človeka," je pojasnila.
Marinškova je povedala, da pri načrtovanju in izvajanju terapij sodeluje tudi s starši, svetovalnimi službami in učitelji. Ko gre za večji problem, sodeluje tudi s šolo.
Meni, da je vez med človekom in živaljo velikokrat bolj uspešna kot vez med dvema človekoma. "Žival nikoli ne obsoja in se ne pretvarja. Živali so naravne," je za STA še dejala Marinškova.
