Le napoved možnosti ukrepanja ECB ni zadovoljila niti vlagateljev na valutnem trgu, evro pa je zdrsnil pod 1,22 dolarja.
Oči svetovnih vlagateljev so bile danes uprte na sejo sveta Evropske centralne banke (ECB) v Frankfurtu. Potem ko je predsednik ECB Mario Draghi minuli teden pomiril trge z besedami, da bo banka v okviru svojega mandata storila vse za ohranitev evra, so vlagatelji nestrpno pričakovali, da se bo osrednja denarna ustanova območja evra že ta teden odločila za poseg na trg državnega dolga, s čimer bi znižala ceno zadolževanja za države, kot sta Španija in Italija.
Vendar pa enotnosti med člani seta ECB trenutno glede takega posega še vedno ni, zato je Draghi po seji sveta napovedal le možnost vnovičnega posega ECB na trgu državnega dolga. Predpogoja za to pa bosta uresničevanje danih zavez s strani članic območja evra in poseg začasnega oziroma stalnega sklada za zaščito evra na trgu državnega dolga.
ECB bi po Draghijevih besedah lahko sprejela še dodatne nestandardne ukrepe za izboljšanje prenosa denarne politike. Vse te možnosti bodo v Frankfurtu pripravili v naslednjih tednih, več pa Draghi o možnih ukrepih ni želel povedati.
Čeprav je Draghi trgom jasno povedal, da je evro "nepovraten projekt" in da "nima smisla staviti proti evru, ker bo evro ostal", so se trgi na odsotnost konkretnih odločitev ECB pričakovano odzvali negativno.
Zahtevana donosnost na desetletne španske državne obveznice je močno poskočila in se ob 17.30 uri na elektronski borzi MTS ustavila pri 7,22 odstotka, kar je 0,54 odstotne točke več kot na začetku trgovanja. Zahtevana donosnost na italijanske obveznice je narasla za 0,43 odstotne točke na 6,36 odstotka, vlagatelji pa so se znova zatekli k varnim naložbam, kot so nemške državne obveznice.
Občutno se je znižal tudi tečaj skupne evropske valute. Potem ko je evro v pričakovanju odločitve ECB poskočil celo nad 1,24 dolarja, je bil popoldne le še pri 1,2153 dolarja, kar je 0,68 odstotka manj kot na začetku trgovanja. ECB je referenčni tečaj opoldne postavila pri 1,2346 dolarja (v sredo pri 1,2298 dolarja).
Borze so se na nedoločnost ECB odzvali z velikimi padci tečajev.
Indeks najpomembnejših delnic v območju evra Eurostoxx 50 je trgovanje končal pri 2257,50 točke, kar je 3,25 odstotka niže kot v sredo.
V Frankfurtu je indeks DAX potonil za 2,19 odstotka na 6606,09 točke, pariški CAC 40 je zdrsnil za 2,68 odstotka na 3232,46 točke, indeks FTSE 100 v Londonu pa je izgubil 0,88 odstotka in dan sklenil pri 5662,30 točke.
Še večje padce so zabeležili v dveh gospodarsko pomembnih članicah območja evra pod pritiski trgov. Indeks FTSE MIB na borzi v Milanu je potonil za 4,64 odstotka na 13.282,55 točke, indeks Ibex 35 v Madridu pa je zabeležil 5,16-odstotni padec in zaključil pri 6373,40 točke.
Indeks ATX na Dunaju se je znižal za 2,54 odstotka na 1945,46 točke, v Zürichu pa se je indeks SMI celo upiral splošnemu trendu in se zvišal za 0,13 odstotka na 6407,30 točke. Na varšavski borzi se je osrednji indeks WIG 20 znižal za 0,81 odstotka na 2170,95 točke.
Z negativnim predznakom sta končali tudi borzi v Zagrebu in Beogradu; hrvaški indeks Crobex se je znižal za 0,49 odstotka na 1701,09 točke, medtem ko je beograjski indeks Belex 15 trgovanje končal pri 435,85 točke oz. 0,03 odstotka nižje kot v sredo.
Razočaranje nad odločitvijo ECB se je preneslo tudi med vlagatelje na newyorškem Wall Streetu. Industrijski indeks Dow Jones je doslej izgubil 1,20 odstotka in je na ravni 12.814 točk, medtem ko je tehnološki indeks Nasdaq 0,77 odstotka pod izhodiščem pri 2897 točkah.
Odločitev ECB je razočarala tudi trgovce na naftnem trgu. Teksaška lahka nafta se je pocenila za 1,24 dolarja na 87,67 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko se je cena severnomorske nafte vrste brent zvišala za 37 centov na 106,33 dolarja.
