Državno operno in baletno gledališče Astana Opera je na odru Poletnega gledališča Križank že v lanskem letu občinstvo navdušilo z izvedbo različnih baletnih odlomkov, povezanih v presunljivo celoto. Na letošnjem 72. Ljubljana Festivalu bo gledališče uprizorilo baletni spektakel Arama Hačaturjana Spartak, tokrat v sodelovanju z Orkestrom Slovenske filharmonije, rezidenčnim orkestrom Festivala Ljubljana 2024, ter Ženskim zborom Slovenske filharmonije.
Astana Opera je gledališče, ki je bilo ustanovljeno leta 2013 na pobudo prvega predsednika Republike Kazahstan, Nursultana Nazarbajeva. Vse od ustanovitve naprej je v delovanju gledališča poleg izvajanja klasičnih uspešnic mogoče najti tudi željo po podpiranju kazahstanskih skladateljev. S svetovnimi turnejami in sodelovanjem z zvezdami, kot so Plácido Domingo, Zubin Mehta, Valerij Gergijev in Ana Netrebko, ter gostovanji institucij, kot so Teatro alla Scala (milanska Scala), Teatro di San Carlo Napoli (Gledališče San Carlo iz Neaplja), Opera Carlo Felice Genova, Opéra national de Paris (Pariška nacionalna opera) ter Mariinsky Theatre (Marijino gledališče iz Sankt Peterburga), se je gledališče hitro uveljavilo kot ena največjih tovrstnih institucij v Srednji Aziji. Na poletnem festivalu bomo tako priča izjemnemu nastopu baletnega ansambla svetovnih razsežnosti, umetniška vodja baleta je primabalerina Altinaj Asilmuratova.
Aram Hačaturjan je balet Spartak začel pisati decembra 1941, v najbolj tragičnih dneh druge svetovne vojne. Za inspiracijo mu je služila kultna zgodba iz časov rimskega imperija – balet prikazuje junaštvo Spartaka, voditelja enega največjih uporov sužnjev v Rimu, ki se mu je pridružilo okoli 60.000 sužnjev. Delo, ki je bilo skladateljev tretji in hkrati zadnji balet, je bilo dokončano leta 1954 in prvič uprizorjeno dve leti kasneje v interpretaciji koreografa Leonida Yakobsona za Mariinsky Theatre. Balet je dobil končno obliko, ko je leta 1968 mojster sovjetskega baleta Jurij Grigorovič pripravil svežo, psihologistično in tragično napeto postavitev. Koreografija, ki jo je slednji ustvaril za Spartaka, danes velja za eno njegovih najslavnejših koreografij, med katere se uvrščajo tudi Hrestač, Trnuljčica in Ivan Grozni.
Glasba Hačaturjana uteleša najboljše lastnosti skladatelja: svetle podobe, razkošne množične scene in edinstveno melodičnost, v kateri je evropski zvok organsko združen z orientalskimi podtoni. Adagio Spartaka in Frigije iz Spartaka je bil uporabljen tudi v številnih filmih (Caligula, Ledena doba 2: Otoplitev, Hula-hop) in serijah (The Onedin Line), sama zgodba Spartaka pa je prav tako uprizorjena v številnih istoimenskih celovečernih filmih in televizijskih serijah.
