Peteršilj danes velja za nepogrešljivo začimbnico, ki izboljša okus številnih jedi, po prehranskih vrednostih pa ga uvrščamo v sam vrh, seveda če ga uživamo presnega. Že stari Rimljani so se zavedali njegovih koristnih lastnosti in ga pogosto grizljali kar tako. Če si ga boste privoščili približno 25 gramov na dan, boste zadostili potrebi po vitaminu C, obenem pa zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline.
Vsaj 30 vrst peteršilja
Danes peteršilj poznamo po vsem svetu. Na začetku se je uporabljal predvsem v zdravilne namene, šele kasneje so ga začeli uporabljati v kulinariki. Po nekaterih zapisih naj bi bila domovina peteršilja južna Evropa ali Sredozemlje. A danes uspešno raste skoraj povsod po svetu. Uspelo nam je razviti vsaj 30 vrst peteršilja, vendar so za kulinarične namene in zdravilstvo pomembne le tri. To je korenasti peteršilj, ki ga uporabljamo predvsem kot zelenjavo, je nepogrešljiv pri pripravi juh, prilog ali omak. Kodrastolistni peteršilj, ki ga najpogosteje uporabljajo v Franciji, a služi bolj za okraševanje in dekoracijo jedi, saj so vrednosti zdravju koristnih snovi in arome zelo majhne. Tretji in najbolj razširjen se pojavlja gladkolistni peteršilj, ki ga uporabljamo v zdravilstvu in kulinariki ter je namenjen izboljšanju okusa in zdravljenju. Tako v kulinariki kot zdravilstvu se uporabljajo vsi deli rastline, razen cvetov, torej listi, steblo in korenina.
Vsestransko zdravilo
Peteršilj je izjemno bogat z vitamini. Vsebuje veliko vitamina C, samo v listih ga je do dvainpolkrat več kot v limoni, še več pa v koreniki. Vsebuje tudi vitamine A, B in K ter minerale, kot so kalij, kalcij, magnezij in železo. Ne pozabimo na aromatična olja in flavonoide. Olja nevtralizirajo delovanje škodljivih kemijskih snovi, ki nastanejo ob kajenju, in ščitijo pred rakom, flavonoidi pa delujejo kot antioksidanti in varujejo pred negativnimi učinki prostih radikalov v telesu. V peteršilju so tudi protivnetne snovi, ki preprečujejo pojav prehlada in gripe, folna kislina in še bi lahko naštevali. Naj omenimo, da so Egipčani peteršilj uporabljali za zdravljenje ledvic in sečil, z njim so blažili znake revme, oteklih nog in bolezni jeter.
Naravni diuretik
Peteršilj je znan naravni diuretik, učinki se pokažejo že po zaužitju 25 gramov svežega zelišča. Včasih so ga uporabljali za zdravljenje protina, proti zastajanju vode v telesu in ob oslabljenem delovanju ledvic. Dokazano pa varuje tudi jetra. Posebno moč mu pripisujejo pri zdravljenju vnetij sečnih poti in mehurja, pomagal naj bi tudi odpravljati ledvične kamne.
Pomoč pri slabokrvnosti
Strokovnjaki so z raziskavami potrdili, da je v 25 gramih peteršilja več železa kot v 200-gramskem svinjskem zrezku. K temu verjetno pripomorejo velike količine folne kisline; ta je pomembna za tvorbo rdečih krvničk in vitamina C, ki izboljšuje vsrkavanje železa. Zdravilci peteršilj priporočajo tudi kot krepčilo telesa za starejše in tiste, ki so premagali kakšno resnejšo bolezen. Veljalo naj bi, da ljudje ob rednem uživanju peteršilja postanejo bolj vitalni in vedri.
