Velika nagrada San Marina v Imoli prvega maja pred 30 leti, trikratni svetovni prvak po slabem začetku sezone pri novi ekipi Williams vendarle vodi v uvodnih krogih dirke steze v Imoli, pa čeprav za varnostnim avtom. Po kaosu na štartu morajo delavci počistiti razbite dirkalnike. Dirkališče Dina in Enza Ferrarija je na slabem glasu po svojih grbinah, ki razmetavajo dirkalnike in pretepajo dirkače kot da so na boksarski tekmi in ne na dirki. Ayrton Senna se potem, ko se varnostni avto umakne in se dirka končno začne v pravem pomenu besede, trudi za sabo zadržati Michaela Schumacherja, ki je v dveh letih in pol v F1 dokazal, da je eden največjih talentov.
Nemec, poznejši sedemkratni prvak, ki je po smučarski nesreči pred več kot desetletjem tudi sam doživel kruto usodo, je dobil prvi dirki sezone, medtem ko ima Senna ničlo. Modro beli Williams in svetlomodri Benetton se zapodita po ciljni ravnini in v hitrem levem ovinku, ki sledi, imenovanem Tamburello (bobenček), Senna zapelje s steze preko izletne cone naravnost v betonski zid. Trčenje je silovito. Povsem razbiti dirkalnik prinese nazaj na stezo, ko se vse razkadi, brazilski dirkač ostaja negiben.
Vsem, ki so dirko gledali po televiziji in bili v živo tam, kar nekaj Slovencev se spominja dogodka, tudi Tadej Pišek, danes agencijski fotograf, ki je prav tako bil v Imoli pred enim tednom na dirki in je Formulo 1 prvič gledal v živo prav tistega usodnega dne.
»Imola. 30 let po prvi obiskani dirki Formule 1 in črnem vikendu, ki je spremenil šport... nekaterih občutkov se po vseh teh letih še vedno ne da opisat. Zato je potrebno samo biti tam, v tišini, sam - po možnosti konec dneva, ko ni več množic.«
Betonska stena, ki ločuje dirkališče od reke, je postavljena le nekaj metrov od steze, po današnjih varnostnih merilih absolutno nesprejemljivo. Trčenje pod malim kotom bi morda minilo le z uničenim dirkalnikom, če ne bi splet zares nesrečnih okoliščin sprednje desno kolo, ki je prvo zadelo zid, odbil pod takim kotom, da je vodilo priletelo v glavo Senne in prebilo njegovo čelado in lobanjo in usodno poškodovalo možgane.
»Bojim se, da ga je Ayrton Senna tokrat zares skupil,« je takoj po trčenju, ko je prišel do glasu, v prenosu na naši televiziji povedal takratni komentator Niko Mihelič. Ko so Senno položili na tla ob dirkalniku in je zdravnik Sid Watkins snel čelado, se je iz nje ulila kri. Ponesrečenega dirkača so odpeljali v Bologno s helikopterjem in ob 17. uri in tri minute je na teletekstu (daleč pred časi interneta) pod zadnjo novico na strani 111 pisalo: »V bolnišnici v Bologni je za posledicami nesreče na dirki v Imoli preminil dirkač Ayrton Senna.«
Zakaj se tega dogodka nekateri, predvsem ljubitelji Formule 1, spominjamo, kot da bi bil včeraj? Senna ni bil edini umrli tisti vikend, dan prej se je na kvalifikacijah smrtno ponesrečil avstrijski dirkač Roland Ratzenberger. Morda zato, ker je bil ne samo odličen športnik, pač pa je po začetnih letih relativno egoističnega dirkača razvil neko posebno auro, da je najprej človek, ki ne gleda samo nase. Redno je opozarjal na varnostne pomanjkljivosti tega športa, kjer je potem sam postal žrtev. Športnik ni samo stroj, z velikimi močmi pride velika odgovornost, je rek iz znanega filma o Spidermanu. Senna je bil brazilski junak, čeprav iz premožne družine, ni obrnil hrbta niti svojim najrevnejšim junakom. Ko je napovedovalec med nogometno tekmo v Braziliji sporočil tragično vest, so nogometaši obstali in popadali na kolena, gledalci pa onemeli.
Senna je še danes navdih mnogim dirkačem. Eden izmed njih je Pierre Gasly, voznik ekipe Alpine. Svojemu vzorniku se je na nedavni dirki v Imoli poklonil na poseben način. Nosil je čelado s poslikavo v značilnih barvah Ayrtonna Senne.
Senna je vse od svojih začetkov v kartingu uporabljal enako barvno shemo z rumeno osnovo in zelenimi in modrimi, skoraj črnimi vodoravnimi črtami, kar je za vedno ostal njegov zaščitni znak. Obenem nihče drug v Formuli 1 ni nikoli imel tako izrazito prepoznavnega dizajna čelade.
Družina Ayrtona Senne je dovolila Pierru Gaslyju, da se legendarnemu dirkaču pokloni s tem značilnim dizajnom. Čelada je še vedno obdržala Gaslyjeve običajne poteze, ki vključujejo tudi poklon njegovim dirkalnikom, a v barvah Ayrtona Senne.
»V Imoli se bom poklonil enemu najboljših voznikov F1 vseh časov, mojemu idolu,« je pred dirko v Imoli povedal Gasly. »Nosil bom posebno čelado, ki me bo spominjala na Ayrtonovo zapuščino. Vedno sem občudoval, njegov dirkaški slog, pa tudi njega kot človeka, kakršen je bil - vrednote, način, kako mu je bilo mar za skupnost. On je eden največjih šampionov našega športa, zato je pomembno, da se mu poklonimo, še posebej letos, 30 let po nesreči.«
Čeprav je bila Sennova kariera v Formuli 1 veliko prekratka, je pustil pečat tako v športu, kot tudi izven njega. Trikratni svetovni prvak v letih 1988, 1990 in 1991 si je prislužil 41 zmag, izven Formule 1 pa je njegovo dobrodelno delo živi še danes. Vedno ga je skrbela revščina v njegovi domovini Braziliji in nadvse si je želel napraviti nekaj, da bi izboljšal življenja ljudi. S sestro Viviane sta ne nekaj mesecev pred njegovo smrtjo osnovala zamisel dobrodelne organizacije, ki bi zlasti pomagala izboljšati možnosti izobraževanja brazilskih otrok. Po tragični nesreči se je Viviane odločila, da bo načrte uresničila v bratov spomin. Institut Aytron Senna se še danes posveča zagotavljanju uporabnega izobraževanja mladih v Braziliji.
Čelado, ki jo je Pierre Gasly nosil na letošnji dirki v Imoli, bodo konec meseca maja prodali na dražbi, celoten izkupiček pa bo namenjen Institutu Ayrton Senna.
Gasly pa ni bil edini, ki se je med vikendom dirke poklonil spominu legende. Nekdanji dirkač in štirikratni svetovni prvak Sebastian Vettel je v četrtek pred dirko v Imoli v spomin na tragično preminula Ayrtona Senno in Rolanda Ratzenbergerja sam organiziral spominsko slovesnost. Udeležili so se je dirkači Formule 1 in številni dirkači Formule 2 in Formule 3, vodje ekip in drugo osebje, večina je bila oblečena v spominske majice z motivom Senne in napisom #forever, nosili pa so tudi zapestnice v barvah Avstrije, Ratzenbergerjeve domovine.
Spominu na brazilsko legendo Formule 1 in na nadobudnega avstrijskega dirkača so se poklonili s tekom po stezi v Imoli v deževnem vremenu, po tem, ko so se fotografirali ob čeladah obeh preminulih dirkačev. Skupina se je nato ustavila pri Tamburellu, mestu Sennove usodne nesreče 1. maja 1994, od koder so se nekateri odpravili skozi park do bronastega kipa Ayrtona Senne, ki je delo Stefana Pierottija in je vse od postavitve, 26. aprila 1997, mesto, kjer izkazujejo spoštovanje legendi ne le njegovi oboževalci, pač pa tudi številni drugi ljubitelji Formule 1, ki tam polagajo cvetje, sporočila in druge spominke.
Vettel je nato nagovoril vse zbrane, pohvalil Sennovo briljantnost za volanom in Ratzenbergerjevo odločenost, da se uvrsti med najboljše. Poudaril je tudi, da so številne varnostne izboljšave, izvedene od tistega usodnega vikenda leta 1994, del trajne zapuščine obeh dirkačev.
Vettel je v nadaljevanju vikenda v nedeljo pred dirko odpeljal še častni krog z McLarnovim dirkalnikom, ki ga je Senna vozil v sezoni 1993. Dirkalnik je Vettlova osebna last in ga občasno vozi na različnih javnih dogodkih. Med vožnjo je v desni roki držal avstrijsko in brazilsko zastavo ob bučnem aplavzu gledalcev ob progi. Na ciljni ravnini je naredil še tri obrate in potem povedal, da je šlo za zelo čustven krog in niti ni skrival solznih oči. Njegova čelada je bila v polovico obarvana v barve Senne, nosil pa je tudi rumen kombinezon z modro in zeleno črto.
Spomin na svojega nekdanjega dirkača ohranja tudi ekipa McLaren, s katero je Ayrton Senna osvojil 35 izmed svojih 42 zmag in tri prvenstva. S tem še danes velja za najuspešnejšega McLarnovega dirkača, zaradi šestih zmag v Monaku, med katerimi je bilo pet zaporednih, pa so ga poimenovali kralj Monaka. Prav tam je ta vikend McLaren svoj dirkalnik odel v značilno Sennovo kombinacijo rumene, zelene in modre barve, dirkača pa sta osvojila 2. in 4. mesto.
Obenem bodo za ves vikend razstavili cestni avtomobil McLaren Senna s poslikavo v podobni barvni shemi ter z logotipi S in Senna. Na obeh straneh so dodali še ročno naslikan portret dirkača. Na voznikovi strani je Ayrton Senna zazrt v daljavo, na sopotnikovi strani pa nosi čelado. V notranjosti je mogoče prebrati Sennov citat: »Nimam idolov. Občudujem delo, predanost in sposobnost.«
Iskati podrobno razlago fenomena Senna je nesmiselno. Njegovo karizmo si ali začutil ali pa si ga prezrl, slednjih pa je bilo zelo malo. Vedel je, da mu Schumacher diha za ovratnik in da mora upravičiti vlogo favorita. Iz ovinka, ki je danes močno spremenjen in počasnejši, je odletel zaradi zloma volanskega droga. Na prvih dveh dirkah 1994 se je pritoževal, da ima roke pregloboko v kokpitu, zato so v volanski drog privarili centimeter dolg vstavek. Var je v krogih za varnostnim avtom, ko so dirkalniki z ohlajenimi gumami še bolj poskakovali po asfaltu, oslabel in popustil ravno pri hitrosti več kot 300 km/h in poslal Senno naravnost v nezaščiten zid.
Nesmiselno, nepotrebno, na nek način tipično italijansko. Vsaka s krvjo podpisana nesreča v športih vedno prinese napredek in tudi ta ni bila izjema. V današnjih varnostnih okoliščinah bi Senna zelo verjetno le izstopil iz dirkalnika. Na dirkah Formule 1 je od 1953 do 2014 umrlo 32 dirkačev. Od Sennove nesreče do zadnje, francoskega dirkača Julesa Bianchija, je minilo kar 20 varnih let. Francoz se je na dirki na Japonskem tudi po svoji krivdi v hudem nalivu naril pod pettonski nakladač, ki je s peska dvigoval drug dirkalnik. Zaradi poškodb možganov je umrl leto dni kasneje v bolnišnici. Tudi njegova nesreča je prinesla napredek – zaradi te tragedije imajo danes dirkalniki poseben zaščitni lok nad dirkačevo glavo, imenovan halo. Nedvomno je že rešil nekaj hudih poškodb, mogoče tudi potencialno usodnih.
Ayrton Senna je umrl 1. maja pred 30 leti, star je bil le 34 let.
A Bianchi je iz kolektivnega spomina zdrsnil v le nekaj letih. Ayrton Senna ostaja. Tako bo tudi čez deset let ob 40-letnici in še veliko pozneje. Kar nekaj velikih športnikov je kljub svojim bajnim zaslužkom ostalo prizemljenih in ohraniti človeško plat pred zvezdništvom.Senna pa je s svojo tragično usodo postal še nekaj več. Nesmrten športni in človeški fenomen.
