V vrtnarstvu poznamo dve sorti kolerabe, ki ju preprosto ločimo na podzemno in nadzemno. Obe sta zelo okusni in nepogrešljivi v domači kuhinji, kjer ju uporabljamo v enolončnicah, juhah, mineštrah, hitro popečeno kot prilogo k mesu in še bi lahko naštevali. Razlogov, zakaj jo posaditi na domačem vrtu, je torej več kot preveč.
Nadzemna koleraba
Nadzemna koleraba je križanec med zeljem in belo repo. Raste izjemno hitro, saj jo lahko že po mesecu dni uporabite kot odličen prigrizek ali dodatek juhi. Kot vrtnina ni zahtevna, zato jo lahko posadite na katerokoli prazno mesto od marca do septembra. Sejemo jo lahko večkrat zapored, saj si bomo tako zagotovili zmeraj svežo kolerabo. A ne smemo je predolgo puščati v zemlji, saj olesenela izgubi okus in veliko hranljivih snovi, podobno kot redkvica. Marca jo sejemo v tople grede, medtem ko od aprila do julija na prosto, saj jo bomo imeli za poletno in jesensko rabo.
Pobiranje in uporaba
Nadzemno kolerabo pobiramo, ko zraste do velikosti največ osem centimetrov. Mlade kolerabe imajo svež in sočen vonj, odličen okus in so izjemno hrustljave. Olupljene lahko jemo surove, narezane na drobne palčke pomakamo v različne pomake ali z njimi začinimo spomladanske in poletne solate. Tako kot podzemna koleraba je nepogrešljiva pri pripravi juh, enolončnic, pa tudi za pripravo pirejev jo številni radi uporabljajo. Uporabite lahko tudi liste, ki jih pripravite v solati ali jih skuhate kot špinačo.
Podzemna koleraba
Tudi podzemna koleraba ni zahtevna za vzgojo. Sejemo jo vse od marca do začetka avgusta, čeprav je po mnenju strokovnjakov najugodnejši čas za poletne setve v začetku julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, ugodna pa je tudi dolžina dneva. Pomembno je, da podzemno kolerabo sejemo v vrste in jo po rasti ustrezno redčimo, saj bomo le tako dobili želeno velikost plodov. Redčimo jo postopoma, dokler ne dosežemo optimalne razdalje med plodovi. A podzemno kolerabo sejemo bolj za spravilo za ozimnico, zato jo praviloma pobiramo šele, ko nastopijo poznojesenske temperature, saj hladno vreme izboljša okus podzemne kolerabe. Obiramo jo torej šele jeseni, ko gomolji dosežejo velikost v premeru okoli 20 centimetrov. Skladiščimo jo v toplih gredah, zasipnicah ali pesku v kleteh.
Pripravite nekoliko slajši in okusnejši pomfrit ali čips
Sestavine: 600 g kolerabe, mediteranske začimbe, sol, olje
Priprava: kolerabo očistite, operite in olupite. Nato jo poljubno narežite na trakove ali tanke oblate, odvisno, ali želite kolerabo pripraviti kot pomfrit ali čips. Narezano kolerabo nato vsujte v skledo, dodajte dve žlici olja in dva ščepca mediteranskih začimb. Dobro premešajte, nato pa razporedite po pekaču, ki ste ga obdali s papirjem za peko. Pecite v naprej ogreti pečici na 200 stopinjah 10 do 15 minut. Pečeno kolerabo nato stresite v skledo, posolite in premešajte.
Zdrava in okusna kolerabina kremna juha
Sestavine: 40 g masla, 1 kg kolerabe, 400 g zelene, 400 g krompirja, 2 dl belega vina, 1,5 l zelenjavne jušne osnove, sol, poper, timijan, lovorov list, kumina, muškatni orešček, kisla smetana.
Priprava: kolerabo in krompir olupimo, operemo in sesekljamo; očistimo tudi zeleno. V loncu razpustimo maslo in zelenjavo na hitro prepražimo. Prilijemo vino in dušimo tako dolgo, dokler vino ne izpari. Dodamo začimbe in zalijemo z jušno osnovo. Kuhamo, dokler koleraba in krompir ne postaneta mehka. Nato juho odstavimo, odstranimo lovorov list in juho pretlačimo. Vrnemo jo na ogenj in nastrgamo še muškatni orešček. Ko zavre, odstavimo. Postrežemo z žličko kisle smetane in po želji okrasimo z rezino ocvrte kolerabe.
