Jabolčniki radi grizljajo odmrle rastline in ostanke hrane, zato uravnavajo naravno ravnovesje v akvariju, kjer so bili do prepovedi uvoza v letu 2023 znotraj EU dobrodošli prebivalci. Zaradi nepazljivosti pri transportu in dviga temperature so se ti avtohtoni prebivalci tropskih in subtropskih predelov zaredili tudi v določenih predelih Evrope, med drugim so jih že zaznali v Sloveniji, kjer spadajo med invazivne vrste.
Jabolčni polži imajo gromozanski apetit in sploh niso izbirčni. Pohrustajo vse vrste rastlinja, tekne jim tudi meso, mrhovina. Med akvaristi menda kroži pregovor: »Jabolčni polž je lačen polž.« Obenem so zelo prilagodljivi – imajo tako škrge kot pljuča, so torej dvoživke, če uporabimo to žaljivko za del slovenskega zdravstva. Nadležna je tudi njihova evolucijsko pridobljena navada, da jajčeca kričečih barv odlagajo nad gladino vode. Že barva jajčec plenilce opozarja, da niso užitna. Vsebujejo toksine, ki lahko pri manjših živalih povzročijo tudi smrt.
Če sklenemo, požrejo kar jim pride pred usta, ogrožajo avtohtone rastlinske vrste, izpodrivajo pa tudi habitat evropskih stanovskih kolegom – drugim vrstam polžev. Zaradi dobrih obrambnih mehanizmov pa v drugem okolju plenilci (želve, krokodili, kuščarji) niso prilagojeni na jabolčnega polža in ga pustijo pri miru.
Če opazite rožnata jajčeca, jih odstranite. Polžev pa nikar na jejte, saj pogosto v njih gostujejo parazitski črvi, ki lahko povzročijo meningitis.
